Vroči slovenski malopridni rockerji Tide se vračajo s četrtim albumom »No. 4« - RockLine recenzija TUKAJ. Polni velikih načrtov, kot tudi dragocenih izkušenj bogate kilometrine, ki je za njimi, lahko s ponosom trdijo, da je »No. 4« najbolj zrel studijski dosežek skupine v karieri. Na njem so se Tide spogledali s koreninami albumskega prvenca, dodali pa so nanj zrelostno konturo aranžmajsko razpoloženjskih rešitev, kot plod modrosti, ki pride pač z leti.
RockLine: Novi Tide album je vaš četrti album in nova zgodba! Kakšna so občutja Kevin?
Kevin: Če povem naravnost je novi album »Seven Days« s tisto dimenzijo, ki smo jo prinesli z izkušnjami pridobljenimi s snemanja albuma »Regeneration«. Torej, da bi to dosegli, to dimenzijo na albumu »No. 4«, smo morali preko »Regeneration«. Navkljub temu, da predstavlja »Regeneration« za nas manjši zdrs v komercialnem smislu, da smo se z njim oddaljili od baze fenov, ki smo jo zgradili s prvima dvema albumoma, je skupini dodal neko dimenzijo, bi rekel novo zrelostno komponento, ki pa se zdaj, ko smo znova posegli znova po bolj neposrednem rockerskem zvoku, odraža z njim vred. Dodal mu je to širino, ki je recimo »Seven Days« ni imel. Mnogi novinarji so trdili, da smo se Tide po prvem albumu izgubili, ampak če bi poslušal njih, bi potem taisti ljudje rekli, da smo se pa z novim albumom, torej z albumom »No. 4«, spet našli. Jaz nikakor ne bi rekel, da smo se Tide izgubili, dejal bi da smo zavestno eksperimentirali. In to je velika razlika. Izgubiš se takrat, ko res ne veš kaj bi naredil. Mi smo na vsakem koraku naše kariere vedeli vselej v kaj se spuščamo pri naših artističnih rešitvah in potezah. Pri fenih smo pač plačali ceno za to, k sreči pa merilo kvalitete določenega glasbenega dosežka ni število oboževalcev. Zgodbe o »Regeneration« zategadelj nikakor ne obžalujem, saj gre za zelo dober izdelek, na katerem smo si dali duška in zelo uspešno eksperimentirali z zvokom. »No. 4« pa vrača Tide na prizorišče, kot skupino, ki se je zatekla h koreninam, a jih izpostavila na mnogo bolj zrel način.
RockLine: Ta »Regeneration« vsebina, prelita v nove čase na novi album se odseva zlasti na tistih malo bolj atmosferičnih točkah, bolj sofisticiranih - umirjenih delih albuma…
Kevin: Da. Sploh na skladbah, kot sta Love Has Gone ali Believe. Razlika med novim albumom in prejšnjimi je tudi ta, da je »No. 4« bendovski album. Ni nastal pod mojo solistično taktirko, kar je poanta prejšnjega »Regeneration«, pač pa delo ekipnega dela skupine. S tem zapiramo usta tudi tistim, ki pravijo da so Tide samo Kevin. Ne. Tide je skupina. Delamo skupaj. Jaz sam ne morem biti na odru, jaz potrebujem skupino. Potrebujem ostale tri člane, kot potrebujejo oni mene. Zato pri nas tudi ni nobene diktature. Ker pa si mnogokrat pahnjen v vlogo tekstopisca in tako tisti, ki bo odločal o tem kako bo podano sporočilo teksta samega, si moraš izboriti dovolj ustvarjalne svobode, da ti to uspe na primeren način izpostaviti in tudi konec koncev na nek dovolj trivialno rešljiv in razumljiv način dostaviti publiki. Kdor bo prisluhnil albumu »No. 4«, bo prepoznal vsak karakter vsakogar izmed članov kvarteta skupine TIde. Bobni so grandiozni, surovi, kitare so masivne, bas koplje z globino, vsak med nami pride do izraza v tistem kar počne v skupini. Podobno kot je bilo na albumu »Seven Days«. Nemara tega faktorja ni bilo mogoče tako začutiti na albumih »Nothing To Loose« in »Regeneration«, no »No. 4« pa vrača poanto kvarteta – skupine, kot ekipe, v prvi plan. Ne glede na to kdaj je kdo kaj med nami snemal v studiu, smo bili nenehno v studiu prisotni vsi člani.
RockLine: Zato ima album »No. 4« tudi pristen in živ značaj. Kot bi Tide odigrali koncert v studiu.
Kevin: Res je. V studiu ni bilo nobenih olepšav. Pristopili smo zelo elementarno k snemanju. Snemali smo na star način. In če so lahko včasih delali brez tehnologije v garaži zelo dobre albume, zakaj ga ne bi mogel z vso to tehnologijo posneti tudi danes?
RockLine: Tudi kot vokalni interpret si dozorel. Uspešno kreiraš želena čustva v skladbah izrazito različnega značaja na novem albumu. Riot Act in Love Has Gone idealno povzemata dva obraza tvojega pristopanja v vokalu, s katerima rokuješ vse bolj in bolj vešče.
Kevin: Vokal sem razumel vselej kot peti instrument zasedbe. Nikdar nisem sprejemal pravil, po katerih te izoblikujejo v pevca v šolah za petje, vključno z zborovskim petjem. Vokal mora biti vpet v glasbo skupine. Ne sme izstopati iz nje, pač pa mora biti njen enakovredni člen. Mnoge produkcije, mnogih albumov porinejo vokal v zvoku naprej, ostale instrumente pa v zvočni sliki »potuhnejo«. In to mi ni všeč. Tudi za »No. 4« sem želel, da je vokal vmešan v glasbeno ogrodje in formo skladb, kot je to pravilo pri rock, metal, alternativnih, če hočeš punk, zasedbah. Vokal ni prepotiho, je le na pravilen način spojen z ostalimi instrumenti.
RockLine: V produkcijskem oziru pa predstavlja »No. 4« za Tide odločen korak naprej. Ujel je vso aktualnost novodobnih svetovnih trendov v oblikovanju zvočne podobe poljubnega rock albuma.
Kevin: Za novi zvok smo skušali ujeti zvok naših vzornikov, kot so Soundgarden, Smashing Pumpkins, Queens Of The Stone Age. Torej bendi, ki so zvočno masivni in ki zadržujejo surovost sedemdesetih let. Torej tistega retro zvoka. Brez, da bi »efektiral« kitare, bobne, ampak stremiš le za tem, da ohranjaš naravni zvok….
RockLine: Sedaj me je prešinila misel na vašo koncertno verzijo MC5 standarda Kick Out The Jamms. Ga še igrate na koncertih?
Kevin: Še vedno. Pravzaprav ponovno.
RockLine: Od nekdaj si bil povezan z Nizozemsko, kar se glasbenega ustvarjanja tiče. Nemara si na to vprašanje že tisočkrat odgovoril ob različnih priložnostih, pa vseeno. Kateri dejavniki so te povezali z Nizozemsko, pri glasbenem ustvarjanju?
Kevin: »No. 4« je bil prvi album, ki je bil sneman v Sloveniji. Kar se sodelovanja tiče lahko povem, da smo zelo dobri prijatelji in to so ljudje, ki te dejansko razumejo kaj hočeš. Seveda pa vse bazira na prijateljskem odnosu. Če bi tak odnos v preteklosti vzpostavil z nekim slovenskim producentom, bi seveda še danes sodeloval na tak način s tem človekom. Se je pa dogodilo to, da se je ta povezava zgodila z Nizozemsko. Ta most zaupanja, ki bazira na prijateljstvu. Ni pa ta stvar sodelovanja povezana z zvokom albuma »No. 4«. Lahko bi ga posneli tudi v Indiji, ali kjerkoli. Zvenel bi enako. Kot pravim, »No. 4« je prvi album, ki smo ga posneli v Sloveniji. In to je tudi album, ki ima najboljši zvok izmed vseh doslej izdanih Tide albumov. V tej novi zgodbi se je pripetilo to, da princip denarnega budžeta in zakupa razpoložljivih studijskih ur, ni igral nobene vloge. Šlo se je za to, da smo vsi v studiu vključno s producentom želeli posneti dober album. Do želenega cilja smo prišli sicer dokaj hitro, vendar pa se nihče v ekipi ne bi obremenjeval četudi bi se izkazalo, da sta potrebna še dva dodatna meseca, da izpilimo zvok do želene forme.
RockLine: »No. 4« vzdržuje preprosto hitro osvojljivo rockersko formo, a hkrati tudi dovolj nalezljive melodičnosti.
Kevin: Pravzaprav smo stremeli k temu minimalizmu, da stvari zvenijo čim bolj enostavno in neposredno. Bolje odvzemati aranžmaje, če bi ti lahko zakomplicirali vso stvar. To ti poenostavi tudi vso stvar, ko si na odru, pa tudi ljudje veliko bolj podžge, jih prevzame, saj na tak način postavljaš rockovsko energijo na prvo mesto. Nad vse. Namen te energije pa je, da posrka množico, da jo zadovolji, kot zadovoljuje v bazičnem oziru nas same. No že na Rock Music festu, v Ljubljani sredi junija letos (RockLine reportaža TUKAJ, op.p.), smo preizkusili polovico novega materiala, da se prepričamo, kako funkcionirajo novi komadi v živo.
RockLine: Ta ljubezen do retro vibracije v rocku izraža tudi tvoja zbirka Gibson kitar, do »Explorerja«, do »Flyin' V«, »Les Paul«…
Kevin: Nedavna sem dopolnil ta klasični Gibson set še z modelom »SG«. Prej sem večino koncertov preždel na Explorerju in Les Paulu, sedaj sem razširil uporabo kitarskih modelov. Naš živ zvok mora elementarno vsebovati vse polno kitar. Vsaka kitara pa ima specifičen zvok. Ko ti zamenjaš kitaro med koncertom, dosežeš novo zvočno kvaliteto in novo vibracijo, novo razpoloženjsko stanje, ki pa je vezano na sporočilo in vsebino skladbe, kot jo izvajaš v danem trenutku na odru. Naša glasba je kitarska glasba v osnovi in skrbeti moramo, da je naš kitarski jezik čim bolj živahen in barvit.
RockLine: V karieri ste odigrali nekaj nastopov, ki so se posebej usidrali v spomin, tudi kot predskupina velikim Iron Maiden na bežigrajskem stadionu junija 2007, pred Uriah Heep decembra 2008 v Hali Tivoli…. Do kam pa sežete Tide v tujini? Glasbeno delujete tako, da bi vas morala tujina hitro vsrkati vase in se poistovetiti z vašo glasbo.
Kevin: Precej težje je prodreti v tujini. Tam vsak favorizira najprej svoje. Kaj želim s tem povedati? Da npr., ko ti prideš v Italijo, bodo dali namesto Tide pred Foo Fighters neko njihovo domačo skupino. Po tej plati jim ne gre ničesar očitati. Poskrbeli so za promocijo domače skupine, pa četudi ne dosega kakovostnih standardov kakšne druge. Prav je tako. Tudi pri nas bi morali prakticirati tak pristop. Škoda pa je ta, da velike rock zasedbe preskočijo Slovenijo. Gredo mimo nas na turnejah. Pri nas je še vedno raj za narodno glasbo iz Balkana, vse kar je aktualnega rockovskega pa gre v Zagreb, ali Beograd. To je velika škoda. Ljudje so se navadili poslušati tisto kar je. To pa je narodna glasba iz Balkana. Veliko časa bi preteklo, da bi ljudi v Sloveniji znova navadili na to, da poslušajo rock. Zelo pomembno bi bilo vrniti rock koncerte v Slovenjo. Govorim o velikih dogodkih, kot so koncerti Guns N' Roses, Ozzy Osbourne, Slayer,…
RockLine: Klape so nas ugonobile.
Kevin: Nič nimam proti tem izvajalcem, vendar pa je rock del urbane kulture vsake civilizirane družbe. Sam ne bi pošiljal svojega otroka na koncerte danes šarmantnega 54. letnika, ki je svojo kariero zgradil v sedemdesetih na tleh bivše Jugoslavije in ki prepeva zimzelene o neizpeti ljubezni, ko je bil star 17 let. Vsako leto zapored, vsako leto na istih koncertnih prizoriščih v Sloveniji. Slovenski teenagerji stari 16. In/ali 17. let morajo konzumirati uporniško glasbo v svoji fazi zorenja , morajo dati skozi to fazo razvoja osebnosti. Gre tudi za širjenje posameznikovega intelekta in obzorja.
RockLine: Kaj pa manjša klubska turneja za Tide po tujini?
Kevin: To smo pred kratkim poizkušali, če bi se izšlo. A se je ustavilo pri sponzorjih. Slovenski sponzorji raje sponzorirajo pojoče »miss-ice«, za razliko od skupin, ki igrajo izvirni rock in ustvarjajo izvirno avtorsko glasbo. Tu se ponavlja ta izvirna tragedija v Sloveniji. Ni problem denar. Tega je dovolj. Problem je v tem, da se denar ne vlaga na pravo mesto. Dovolj je denarja, da bi se lahko kariere marsikatere dobre, obetavne, angažirane slovenske rock zasedbe z ambicijami, obrnile lahko na bolje. In tudi v tujini bi lahko te slovenske skupine dosegle kak dober rezultat. Tide si želimo ponesti to našo glasbo v tujino. Eden od naših kratkoročnih projektov je ta, da pridobimo sponzorsko pomoč, na podlagi katere bomo lahko realizirali takšno turnejo v prihodnjem letu po tujini. Ciljamo na konkretno klubsko turnejo po tujini.
RockLine: Moje videnje skupine Tide je v tem trenutku takšno, da pri vas vse klapa in da imate »wild card«, da opozorite nase končno v tujini, začenši s tvojo odlično interpretacijo verzov v angleškem jeziku in tako dalje…
Kevin: Angleščina je bila meni vselej bolj priročna za interpretacijo besedil, v rabi angleščine Tide tudi najbolje funkcioniramo. In vedno smo. Smo poizkusili tudi v Slovenskem jeziku, a se ni obneslo. Računaj na to, da sem Primorec in težje preklapljam na Ljubljanščino, bolje se znajdem z angleščino. Bolje, da se držim tistega kar obvladam in v čemer sem dober, kot da se preizkušam v stvareh, kjer ne bi izpadel dovolj prepričljiv.
RockLine: Po skladbi Riot Act, zelo uporniški skladbi, izdani kot prvi predstavitveni single albuma »No. 4« prihaja na vrsto tudi izdaja drugega singlea za skladbo Believe. Ta je bolj umirjena skladba.
Kevin: Mnogi so nas spraševali kdaj bomo ponovili kakšno skladbo v slogu naše Waiting For The Rain. Ljudje so znali povedati, da pravzaprav pogrešajo z naše strani kakšno pesem v stilu Waiting For The Rain. S skladbo Believe se je v tem oziru ponudila odlična priložnost, da ponudimo takšno skladbo ljubiteljem naše glasbe. Pa tudi če me spomin ne vara nismo po Waiting For The Rain izdali nobenega singlea več, ki bi bil baladno usmerjena skladba. Bliža se tudi zima, nemara je ravno zato še bolj primeren čas, da izdamo spet balado, kot single. Sicer pa je na »No. 4« albumu dovolj udarih skladb, ki so lahko tudi singli v prihodnje, v kolikor se odločimo da izdamo še katerega med njimi. Nas pa učijo pretekle izkušnje, da naši udarni singli navadno niso prišli na radio. Tako, da bodo naši feni našli svoje favorite na albumu »No. 4« v skladbah, ki ne bodo izdani, kot single.
RockLine: Kakšna pa je kratkoročna vizija za Tide v prihodnosti?
Kevin: Prvi plan je ta, da uspešno spromoviramo naš novi album. Osrednja promocija je bila 15.11.2012 v KUD-u France Prešeren v Ljubljani (RockLine reportaža TUKAJ, op. p.). V ta nastop smo kot presenečenje vključili gostujoče glasbenike. Zatem pa si želimo čim več koncertiranja in kot sem že povedal poiskati sponzorje, kar nam bi omogočilo, da bi izpeljali tudi sveženj nastopov izven Slovenije.
na vrh