RockLine: Pravkar boste odšli na odra, kjer boste začeli letošnje festivalsko zavojevajenje Evrope. Na Nova Rocku ste nastopili že lani. Kakšni so spomini na lansko leto in kaj pričakujete od letošnjega nastopa?
Josh Rand: Lani smo se imeli tukaj več kot enkratno. Metallica so bili headlinerji in videti jih v živo ter igrati skladbe z Master Of Puppetsa. To je bilo edinkrat, da sem videl, da so odigrali celotni set v doslednem vrstnem redu albuma in bilo je enkratno. Kar pa zadeva naš letošnji nastop tukaj… Res je, da smo bili tu že lani, a tokrat boste dejansko priča nastopu skupine kot celote. Ne znam vam natančno povedati kaj se je zgodilo, a boste nedvomno slišali, da smo se od lani do letos kar precej spremenili. Napredovali. Vsaj kar zadeva energetsko raven in kohezivno povezanost vseh členov v novo celoto in kako smo precej bolj kompaktni.
RockLine: In glavna razlika od lani je …? Izdali ste nov album Come What(ever) May. Kaj torej menite, da je bilo ljudem danega s tem novim paketom Stone Sour glasbe?
Josh Rand: Odzivi doslej so bili res dobri. Osebno mislim, da smo presegli prejšnje dosežke, kar je itak vedno primarni cilj, kateremu sledimo. Nadaljevanje in podaljšek dosedanjega dela je prešel v novo fazo. In koliko bolj lahko govorimo o živosti in pristnosti je postalo jasno šele letos. Tu kje smo zdaj, je res enkratno. Krasen pogled na celoto vsega skupaj. Odstranili smo vse konfuznosti ter presegli morebitne pretekle travme.
RockLine: In rdeča nit albuma?
Josh Rand: Definitivno gre za združitev kemije celotne peterice v nekaj celovitega in silovitega. Corey je zadolžen za besedila, tako bi lažje, o konceptu ter rdečih nitih, govoril ravno z njim. Seveda pa smo se med in po snemanju o plošči precej pogovarjali in skupni vezni člen je gonja za tem, da iztisnemo iz sebe popolna občutja in ne presojamo o tem kakšne narave so ter premleto postrežemo v čisti obliki. Kakor bi o tem razmišljali po dnevu, ki je za vami. Ne gre torej za nek koncept v smislu linearne zgodbe od začetka do konca. Ne v smislu Dream Theatrov in podobnih konceptualistov. Queensryche … Z mojega gledišča gre za časovno strnjeno zgodbo o zadnjih dveh letih in pol vzponov in padcev. Gre za očiščenje.
RockLine: Kaj pa je glasbeno vleklo niti kreativnosti iz vaših brezen? Kaj ste poslušali za inspiracijo? Vse, kar slišiš in poslušaš nedvomno vpliva na kreativnost in smeri, ki jih kot pisci in glasbeniki pletete med ustvarjanjem?
Josh Rand: Vsi smo bili prepojeni z različnimi vplivi. Sam sem, v obdobju dveh mesecev in pol, ko smo snemali ploščo, poslušal Dream Theatre in ploščo Octavarium, na listi priljubljenih poslušanj pa se ji je zelo približal Motörhead album Inferno. Verjetno zaradi imena albuma… (smeh)
RockLine: Kaj pa ostali fantje?
Josh Rand: Iskreno povedano – ne vem…Novih fantov smo se šele navajali, (James) Root in Corey (Taylor; pevec) pa sta verjetno poslušala kakšen obskurni in usrani pop… (smeh)
RockLine: Kmalu boš moral na oder, tako bi te vprašal le o tem kaj bi štel med daljnoročne in kratkoročne načrte: govoriva lahko o kolektivnih Stone Sourovskih in o tistih, ki jih v svojih mislih in srcih gojite kot vsak posameznik zase?
Josh Rand: Kot skupina – kratkoročni načrt je dostojno braniti barve albuma. Daljnoročno pa želimo nadaljevati s tem, kar smo začeli (smeh). Na osebni ravni pa gojim le en obet – želim si le, da bi se razvijali naprej in sledili smeri, ki smo jo instinktivno ubrali že v času med prejšnjo in to ploščo. Ta plošča je vzela precej časa. Fanom nam ni potrebno polagat račune, saj ostajamo zvesti osebnim odločitvam in kreativnim tokovom. Mogoče nam na naslednji plošči zadiši v celoto vključevati malo več klavirja. Dozorevamo pač. In po tem principu bi želeli rasti tudi v prihodnosti.
RockLine: In sporočilo našim bralcem?
Josh Rand: Najprej bi vam želel reči: "Hvala za podporo, Slovenija." Tudi medtem, ko nas nekaj časa ni bilo na spregled. Hvala vsem in upam, da se kmalu (spet) vidimo!
Josh Rand: Lani smo se imeli tukaj več kot enkratno. Metallica so bili headlinerji in videti jih v živo ter igrati skladbe z Master Of Puppetsa. To je bilo edinkrat, da sem videl, da so odigrali celotni set v doslednem vrstnem redu albuma in bilo je enkratno. Kar pa zadeva naš letošnji nastop tukaj… Res je, da smo bili tu že lani, a tokrat boste dejansko priča nastopu skupine kot celote. Ne znam vam natančno povedati kaj se je zgodilo, a boste nedvomno slišali, da smo se od lani do letos kar precej spremenili. Napredovali. Vsaj kar zadeva energetsko raven in kohezivno povezanost vseh členov v novo celoto in kako smo precej bolj kompaktni.
RockLine: In glavna razlika od lani je …? Izdali ste nov album Come What(ever) May. Kaj torej menite, da je bilo ljudem danega s tem novim paketom Stone Sour glasbe?
Josh Rand: Odzivi doslej so bili res dobri. Osebno mislim, da smo presegli prejšnje dosežke, kar je itak vedno primarni cilj, kateremu sledimo. Nadaljevanje in podaljšek dosedanjega dela je prešel v novo fazo. In koliko bolj lahko govorimo o živosti in pristnosti je postalo jasno šele letos. Tu kje smo zdaj, je res enkratno. Krasen pogled na celoto vsega skupaj. Odstranili smo vse konfuznosti ter presegli morebitne pretekle travme.
RockLine: In rdeča nit albuma?
Josh Rand: Definitivno gre za združitev kemije celotne peterice v nekaj celovitega in silovitega. Corey je zadolžen za besedila, tako bi lažje, o konceptu ter rdečih nitih, govoril ravno z njim. Seveda pa smo se med in po snemanju o plošči precej pogovarjali in skupni vezni člen je gonja za tem, da iztisnemo iz sebe popolna občutja in ne presojamo o tem kakšne narave so ter premleto postrežemo v čisti obliki. Kakor bi o tem razmišljali po dnevu, ki je za vami. Ne gre torej za nek koncept v smislu linearne zgodbe od začetka do konca. Ne v smislu Dream Theatrov in podobnih konceptualistov. Queensryche … Z mojega gledišča gre za časovno strnjeno zgodbo o zadnjih dveh letih in pol vzponov in padcev. Gre za očiščenje.
RockLine: Kaj pa je glasbeno vleklo niti kreativnosti iz vaših brezen? Kaj ste poslušali za inspiracijo? Vse, kar slišiš in poslušaš nedvomno vpliva na kreativnost in smeri, ki jih kot pisci in glasbeniki pletete med ustvarjanjem?
Josh Rand: Vsi smo bili prepojeni z različnimi vplivi. Sam sem, v obdobju dveh mesecev in pol, ko smo snemali ploščo, poslušal Dream Theatre in ploščo Octavarium, na listi priljubljenih poslušanj pa se ji je zelo približal Motörhead album Inferno. Verjetno zaradi imena albuma… (smeh)
RockLine: Kaj pa ostali fantje?
Josh Rand: Iskreno povedano – ne vem…Novih fantov smo se šele navajali, (James) Root in Corey (Taylor; pevec) pa sta verjetno poslušala kakšen obskurni in usrani pop… (smeh)
RockLine: Kmalu boš moral na oder, tako bi te vprašal le o tem kaj bi štel med daljnoročne in kratkoročne načrte: govoriva lahko o kolektivnih Stone Sourovskih in o tistih, ki jih v svojih mislih in srcih gojite kot vsak posameznik zase?
Josh Rand: Kot skupina – kratkoročni načrt je dostojno braniti barve albuma. Daljnoročno pa želimo nadaljevati s tem, kar smo začeli (smeh). Na osebni ravni pa gojim le en obet – želim si le, da bi se razvijali naprej in sledili smeri, ki smo jo instinktivno ubrali že v času med prejšnjo in to ploščo. Ta plošča je vzela precej časa. Fanom nam ni potrebno polagat račune, saj ostajamo zvesti osebnim odločitvam in kreativnim tokovom. Mogoče nam na naslednji plošči zadiši v celoto vključevati malo več klavirja. Dozorevamo pač. In po tem principu bi želeli rasti tudi v prihodnosti.
RockLine: In sporočilo našim bralcem?
Josh Rand: Najprej bi vam želel reči: "Hvala za podporo, Slovenija." Tudi medtem, ko nas nekaj časa ni bilo na spregled. Hvala vsem in upam, da se kmalu (spet) vidimo!
na vrh