RockLine: Si zadovoljen s potekom turneje?
Henrik: Seveda je okej. No imeli smo nekaj zapletov pred kratkim zato, ker je Tony zbolel (Tony Kakko, vokal Sonata Arctica, op.p.). To nam je povzročilo nekaj neprijetnosti, saj smo morali odpovedati tri nastope zaradi tega , sicer pa smo zelo zadovoljni s potekom turneje. Špili so bili zelo uspešni. Tudi nocoj tu v Milanu pričakujemo, da bo zelo lepo druženje, opazili smo, da nas pričakuje veliko ljudi.
RockLine: Kako je s Tonyjevim zdravjem?
Henrik: Seveda še prihaja k sebi, vendar je iz dneva v dan boljši tudi na odru, tako da upamo, da bo čim prej ujel vlak z ostalimi v ekipi.
RockLine: Pravkar ste potrdili tudi nekaj dodatnih koncertnih nastopov na Japonskem. Očitno ste trenutno zelo vroči?
Henrik: Na japonskem smo mnogokrat nastopali, tam imamo zares dobro podporo občinstva. V bistvu se bomo premaknili iz turneje preko Avstralije do Japonske.
RockLine: Sredi leta je izšel vaš najnovejši studijski izdelek "The Days Of Grays". Kaj nam lahko poveš o novem albumu?
Henrik: Za ta album smo se odločili za sodelovanje z Mikko P. Mustonenom, ki je pripravil glavnino orkestralnih aranžmajev. On je odličen v tem in tako smo mu poslali nekaj skladb in ga vprašali kaj lahko doda poleg. Potem, ko je Mikko pripravil orkestralne dele, je delo steklo po ustaljenih tirnicah, kot pri vseh predhodnih albumih. Je pa to pot ta album drugačen, ravno zato ker je prvi kjer sodeluje tudi orkester.
RockLine: Kako ustvarjate skladbe?
Henrik: Tony pripravi vse pesmi. On je glavni pri tem. Demo posnetke prinese s seboj, ko se sestanemo in potem pripravimo skupaj aranžmaje za pesmi. Pripravimo tudi po več opcij za neko skladbo in potem preizkušamo, kaj bo najbolje funkcioniralo.
RockLine: Kaj te je kot klaviaturista najbolj navduševalo in kje si črpal glavnino navdiha, pri svojem razvoju kot glasbenik?
Henrik: Zelo je vplival na začetku na moje igranje Jon Lord iz skupine Deep Purple, kasneje me je navdušil Kevin Moore iz Dream Theater. Vse se je pa pri meni začelo, ko sem prišel v stik z delom Jona Lorda. On je pokazal, da v rock glasbi igranje klaviatur še zdaleč ne more biti dolgočasno in v bistvu tudi to, da klaviature lahko povsem enakovredno parirajo kitari.
RockLine: Pristop na novi plošči je nekoliko drugačen od preteklih. Se ti zdi da se je tvoja vloga na novem izdelku povečala, ali obratno?
Henrik: To je zelo odvisno. V nekaterih skladbah na novem albumu so klaviature zares v ospredju. Pa tudi ne, kajti to pot nemara niti nisem imel toliko dela, saj je glavnino delov, ki jih navadno igram jaz na klaviaturah, prevzel orkester s svojimi aranžmaji. Simfonični del mi je to pot pustil manj prostora. Dejansko ni bilo treba mnogo izbirati. Pravzaprav sta le dve skladbe imeli popolnoma moje aranžmaje na klaviaturah. Npr. v obdobju nastajanja albuma "Reckoning Night" smo imeli 22. skladb pripravljenih in na katerih so nosile moje klaviature pomembno težo v aranžmajih. Takrat se je bilo precej težje odločiti katere skladbe bodo dejansko tudi šle na album.
RockLine: Kje prejemate največjo podporo, ko opazuješ nore oboževalce z odra, na različnih koncih sveta?
Henrik: Definitivno so najbolj nori oboževalci na območju Italije, Španije, Francije,... Najbolj glasna publika prihaja zagotovo iz območja južne Amerike. Uživamo pa v tem, da publika reagira drugače na različnih koncih sveta, sicer bi bili naši špili lahko dolgočasni. Leta 2003, ko sem prvikrat nastopal s skupino na Japonskem, sem bil resnično začuden, kako to da publika med skladbami nori, potem pa se v pavzah povsem umiri kot, da ni nič. Utihne in čaka kaj bomo storili mi na odru.
RockLine: Se odpravljate tudi čez lužo v ZDA?
Henrik: Da. V aprilu 2010.
RockLine: Koga boste vzeli s seboj za predskupino?
Henrik: Trenutno se ne spomnim iz glave, kdo so predskupine.
RockLine: Kakšni so načrti za prihodnost?
Henrik: Ta turneja se bo zavlekla do leta 2011.
RockLine: To pomeni da je prodaja albumov zelo zadovoljiva?
Henrik: Tudi. Nedvomno. Vendar pa to niti ni tako pomembno v tem primeru, kot dejstvo, da ljudje radi pridejo na naše koncerte in da imamo zelo dobro obiskanost koncertov. Tudi kar se tiče prodaje uradnih spominkov. S turnejami zaslužimo največ.
RockLine: Sledi počitek po turneji?
Henrik: Da. Po Avstraliji in Aziji se vračamo v Evropo za tri koncerte, ki smo jih morali odpovedati zaradi Tonyjeve bolezni, sledi še turneja po Rusiji in Skandinaviji, kjer nastopimo končno tudi doma na Finskem. In naposled mesec dni počitka. Pa znova poleti na festivale. V tem obdobju Tony že dela na novih demo posnetkih. In po premoru, recimo da je to eden ali dva meseca, sestavi Tony svoje demo posnetke do te mere, da se lahko sestanemo v studiu in pričnemo delati na novem albumu. Zgleda kot nek neskončen tokokrog.
RockLine: Reci mi kako je bilo na avdiciji, ko so te sprejeli k Sonata Arctici? Je bilo težko zate?
Henrik: Ko sem stopil v studio, me je čakala gora demo posnetkov, ki sem jih moral zvaditi. Nato so kontaktirali le mene in še enega tipa izmed vseh kandidatov. Prvi teden sem preigraval jaz s skupino, naslednji teden on. Po zadnjem dnevu avdicije smo se ga pošteno nažrli skupaj, zjutraj sem se prebudil z gromozanskim mačkom. Popoldan še istega dne so me poklicali in rekli, da sem v skupini. Pristopil pa sem le v tem oziru, da sem se pokazal, kot glasbenik, kakršen pač sem. Brez zadržkov, brez rešpekta. Zelo pomembno je, da klapaš v skupino. Niti ni važno kako dober si v tehničnem oziru, glavno je kako se ujameš s samo ekipo zasedbe.
RockLine: S katerimi Sonata Arctica skladbami pa so te preizkusili?
Henrik: V osnovi sem se naučil album "Silence" pred avdicijo. Pozanimal sem se tudi o set listah, ki so jih takrat Sonata Arctica preigravali v živo. Zaigrali smo Black Sheep, End Of This Chapter, 8th Commandment...
RockLine: Je vaša set lista na tej turneji konstantna ali se kaj spreminja?
Henrik: Načeloma set listo redko spreminjamo. Zelo malo. Največkrat pripravimo uravnoteženo set listo, ki zajema vsa obdobja ustvarjanja skupine in skušamo dobiti nek optimum iz nabora pesmi, ki najbolje funkcionira na odru. To nam daje nek garant, da se potem lahko sprostimo in pristopimo vsak večer na polno. Glede na to, da bo verjetno ta turneja potekala dve leti, bomo zagotovo spremenili set listo, vsaj do neke mere.
RockLine: Pri vas na Finskem že zelo mladi poslušalci obiskujejo metal koncerte in tudi poslušajo mnogo takšne glasbe. Vsa reč deluje, kot da je pomemben del Finske nacije. Kako ti vidiš te stvari?
Henrik: Res je. Mnogo zelo mladih obiskuje koncerte in se prične kmalu spoznavati s heavy metal glasbo. Recimo moja hčerka, ki je stara sedaj dobro leto, ko ji zavrtim pop glasbo in zatem kakšne Nightwish, povsem drugače reagira. Seveda kaže precej več afinitete do Nightwish. Očitno je da je to v nas, da to prineseš s seboj na svet, ko se rodiš. Hecno je. Pravzaprav zelo zanimivo kako majhnega otroka zanima prav vsa glasba.
RockLine: Strah da bo dobra metal glasba izumrla je torej odvečen.
Henrik: Tako je. To nagnjenost do metala nosi v sebi cela finska nacija. Morda se sliši čudno, niti ne znam razložiti zakaj. Morda zato, ker je večji del leta temačno pri nas in so dolge noči. Vsi nas to sprašujejo. Nikomur pa tega ne znam povsem dobro razložiti.
RockLine: Ali ima skupina še kaj stikov z bivšiim kitaristom Janijem Limatainenom?
Henrik: Zelo malo. Potem, ko smo se odločili, da ga odpustimo iz skupine, sem ga srečal vsega enkrat v nekem baru.
RockLine: Kaj je bil osnovni vzrok, da je letel iz skupine?
Henrik: Osnovi razlog je bil ta, da pravzaprav ni hotel več igrati v skupini, vendar tega ni znal ali upal nikoli razložiti in jasno povedati. Potem nas je potegnil v nerodno situacijo. Kot nemara veš, je na finskem obvezno služenje vojaškega roka. Mi smo te obveznosti vsi opravili. On pač ne. To nam je zelo dolgo prikrival. Očitno je bilo, da mu članstvo v Sonati Arctici daje neko zavetje pred obveznostmi. Tako so ga oblasti spravile v ječo za en mesec. In to ravno v času, ko bi morali na turnejo. Ko se je vrnil iz ječe, smo mu dali še eno priložnost, da naj v roku treh mesecev uredi vse stvari v privatnem življenju, da bo lahko tudi skupina Sonata Arctica normalno funkcionirala. Ker tega v tem roku ni storil, je bilo očitno, da si ne želi več igrati v skupini.
RockLine: Kako ste zadovoljni s predskupinama Delain in Winterborn?
Henrik: Vse je okej. Delain? Oh super punca, lepa punca, ha, ha, ha... Pri Winterborn pa vsi fantje prihajajo iz mesta v katerem sem jaz nekoč živel in so moji zelo dobri prijatelji, zato sem si zares želel, da bi jih vzeli s seboj na turnejo. Odraščali smo skupaj in dolgo se nismo videli. Zelo lepo je, da nas je ta turneja znova na nek način združila.
fotografije: Robi Lipej
*Kako je bilo na koncertu skupine Sonata Arctica, dne 25.11.2009, v dvorani Palasharp, v Milanu (Italija), si lahko preberete TUKAJ.
na vrh