Slayer - kristusova iluzija in vrnitev h koreninam (2007)

 Isti dan, ko smo se pogovarjali s Clawfiner, se je obetal še novinarski vrhunec zadnjega dne Nova Rocka 2007 – intervju s trasherskimi veljaki Slayer. Bolj ko se je bližala ura velikega gala dogodka, bolj je postajalo jasno, da so zvezde večera zvezdniško muhaste in da se zna zgoditi, da se bo celoten pogovor sfižil in šel v nič, saj so bili, po besedah organizatorjev in vedno bolj živčnih promotorjev, do poznega popoldneva še vedno na poti z Nizozemske. Navkljub dolgi poti pa so si le utrgali par minut tudi za medije. Sogovornik je bil določen. Za tiskane medije je bil svojo malho skrivnosti pripravljen odpreti bradati kitarist in ikona ameriške in vsesvetovne metalske scene, Kerry King. Ob devetih zvečer smo se tako, postavljeni v vrsto, predstavniki sedme sile le odpravili proti zidanemu objektu v zaodrju glavnega odra, kjer so se minute čakanja prevesile v zaključno fazo. Deležni bomo novinarske konference. Dobimo zeleno luč in odidemo skozi vrata. V predprostoru se je za intervju z nacionalno televizijo ORF razgovoril basist Tom Araya. Ostali gremo mimo ter vstopimo v leseno sobo ter sedemo. Nemalo zatem se odprejo vrata in v prostor, s kozarcem Coca Cole v rokah, vstopi gospod King osebno …

Press: Lep pozdrav. Skoraj smo že obupali nad tem, da boste sploh prišli danes sem.

Kerry King: Stvar je taka, da tudi sami nismo vedeli, da moramo danes priti sem. To smo izvedeli šele pred slabe pol ure.

Press: Res nam je v čast, da vam je le uspelo priti. Zdaj boste v kratkem nastopili na festivalu Nova Rock, ki je z lani na letos prevzel epske proporce. Kakšna so pričakovanja od nocojšnjega nastopa?

Kerry: Je pač le še en festival v še eni državi. Včeraj smo nastopili na festivalu na Nizozemskem in to je bil še en intenziven koncert na kraju, kjer še nismo nastopili. Začelo se je v Benetkah. In kot drugi v vrsti festivalskih pojavljanj je bil na Nizozemskem. Navkljub dežju je bilo res enkratno in menim, da bo tako tudi danes. Pravzaprav je tukaj precej mojih prijateljev.

Press: Lista nastopajočih je res enkratna.

Kerry: Ravno to ti pravim (smeh).

Press: In tudi na koncertih, ki niso vaši, veliko fanov vzklika vaše ime? Kako to?

Kerry: Če primerjaš imeni Slayer in Metallica – Slayer je lažje skandirati (smeh). Metallica je, denimo, prebudila preveč dvomov v zadnjih nekaj letih. Mi se radi označujemo za thrashersko različico AC/DC. Ko pridemo v mesto veste kaj smo naredili in kaj lahko pričakujete od našega nastopa. Smo skoraj kot garancija.

Press: Slišal sem, da se je nekaj zgodilo v Gotteborgu. Kaj se je v resnici zgodilo?

Kerry: Tam smo odigrali le en nastop, a smo, zaradi festivalskih omejitev, ostali brez drugega nastopa. Brezveze. Množica je kričala in iz sebe iztisnila najboljše. Pred nastopom so nam dali za podpisati nek papir, da ne bomo prekoračili dana pooblastila. Tam je bilo precej policije. In situacija je bila res napeta. Sicer sem se imel sam res enkratno, saj mi je bilo dovoljeno igrati tam. In bil je eden najmanjših nastopov, katerih smo se udeležili v zadnjih nekaj letih in resnično sem se veselil vrnitve, a so stvar zasrali z vsem sranjem, ki se je dogajalo še preden smo dejansko prišli tam.

Press: Če preideva k plošči. Nekateri mediji primerjajo ploščo Christ Illusion. Tudi mediji, ki so zelo kritični do rock glasbe, priznavajo, da ste izdali zelo dober album, ki žanr thrasha približa ne le metal fanom, ampak tudi povprečnim rock poslušalcem. Kaj pravite na vse skupaj?

Kerry: Ravno zaradi tega, ker smo že toliko časa na sceni, so postali ljudje bolj pozorni ter si dejansko vzeli čas za analizo tega, kar počnemo, o čemer bi 25 let nazaj lahko le sanjali. Gre za določeno priznanje. Ljudje poslušajo in tudi zmožnosti so taki, da je vse, kar smo počeli in kar počnemo, zelo enostavno dosegljivo in na dosegu roke. Kar zadeva pa novinarje in recenzije – mi res ni mar. Če bi si resnično jemal k srcu vse, kar mediji napišejo, bi se ustrelil v glavo že 15 let nazaj.

Press: Kaj pa praviš na vse dogajanje na glasbeni sceni ter na vse te novo nastale thrash metalske zasedbe nove generacije?

Kerry: Pravzaprav jim zelo redko prisluhnem. Veliko jih naklada na veliko. Vseeno pa obožujem zasedbe kot so Chimaira. Ne vem kam bi se drugam obrnil za tem, da bi videl kaj novega in res svežega. Fantje so v ameriki izdali novo ploščo. Vseeno pa je vse skupaj super, saj je metal spet v modi in ima meč v rokah. Prav je, da imajo mlade skupine ponovno priložnost preizkusiti svojo srečo.

Press: Nedavno so tu nastopili tudi Mastodon…

Kerry: Sem jih videl včeraj na Nizozemskem…

Press: Ste referenca in vpliv – vsakdo, ki se metalsko opismenjuje, ne more mimo tega, da ne bi preveril vaših vplivov. Katere skupine bi izpostavil kot najobetavnejše skupine sedanjosti?

Kerry: Chimaira, Children Of Bodom, In Flames, Arch Enemy, Lamb Of God, Machine Head…Nisem maral albuma Burning Red, a so si za pas zataknili par enkratnih popravkov. Vrnili so se k pravi ostrini. In zdaj poskušajo priti nazaj na prestol v ZDA. Vso srečo fantje!

Press: Pa se vrnimo spet bolj k zadnji plošči. Mnogi vlečejo paralele med albumoma Reign In Blood in Christ Illusion. Kaj bi podal kot paralelo ti med obema. Razen oblikovanja, ki je delo istega avtorja?

Kerry: Mislim, da smo tematsko nadgradili album God Hates Us All. To je bil najtežji album, kar smo ga naredili po Seasons In The Abyss. Prav tako menim, da je Christ Ilusion le težja različica Reign In Blooda. Tako si je plošča izborila mesto v moji glavi. In oblikovanje… Ko smo že enkrat sodelovali z Larryjem (Carollom, oblikovalcem) se nam je zdelo super, da bi stvar ponovili. Na Seasons In The Abyss smo ga dobili, tako je postal del sestavljanke kako dobiti nazaj prvinsko energijo zasedbe, katera je izvorno bila tisti ta pravi Slayer.

Press: Delo je enkratno in izraža understatement.

Kerry: Meni se v prvi vrsti zdi prikupno, a veste. Končno sem uporabil besedico "prikupno", ki jo nikoli ne izrečem. Menil sem, da bi bilo kul, ker z njim nismo sodelovali tako dolgo. Dave se je vrnil in ugotovili smo, da je spet na razpolago in tudi sam zagret za stvar.

Press: Zavoljo tega ste imeli tudi težave. Se vam zdi res tako skrajno, da so ljudje tako občutljivi, ko beseda nanese na religiozne teme?

Kerry: Šlo je za presojo umetnika, ki slika religiozno navdihnjene slike, a je stvar v tem, da mu sploh nismo rekli kaj naj naslika. Rekli smo mu le, da imamo nekaj besedil, naslovov. Sploh nismo vedeli kakšen bo rezultat. Dali smo mu le zeleno luč ter polno zaupali, da bo ustvaril nekaj norega. Naredil je prvo verzijo in nato smo si jo ogledali ter prosili, če lahko spremeni nekaj stvari. Denimo Kristusove roke, ki jih na albumu ni (so le štrclji), a je bila vse izvorno njegova ideja.

Press: Kaj pa Tom? Kako daleč gre lahko v svoji anti katoliški drži?

Kerry: Ne vem. Do skrajnih meja še ni prišel… (smeh)

Press: Kako pa sam ocenjuješ njegova prepričanja?

Kerry: Mislim da vsi, kar je lepota tega, da se proklamiraš za ateista … Ni važno, v kaj verjameš. Ne mi govorit v kaj moram verjeti! Ni mi mar kaj imate radi vi ali Tom. To je povsem vaša stvar dokler me ne posiljujete z verovanji.

Press: Všeč mi je bil medijski citat, v katerem je bilo citirano, da če bi bil Thomas Jefferson živ, bi poslušal Slayer. Ste kritiki sistema, po katerem gnije današnji svet. Kaj bi v današnjih svetovnih razmerah izpostavil kot center svoje osebne kritike?

Kerry: Politične? Sploh ne sledim politiki. To ni moje področje. Ni izziv kritizirati poteze Georga Busha, saj že vsi vemo, da je idiot (smeh). To ve že ves svet. In že vsi odštevamo sekunde do tega, da bo končno le zapustil Ovalno sobo, kar bo prihodnje leto. Ne vem pa ali bo njegov naslednik spremenil in izboljšal situacijo.

Press: Christ Illusion se zvočno razlikuje od obeh predhodnjih albumov. Gre za vrnitev v stare vode. Kaj bi bil naslednji korak, ki ga boste Slayer ubrali?

Kerry: Nimam blage veze! O tem bom vedel karkoli povedati, ko bo do tega prišlo (smeh). O tem dejansko nisem razmišljal.

Press: Album je sprožil precej ostrih odzivov in bombnih preplahov.

Kerry: Ne sanja se mi ravno jasno o Mohamedu in podobnih stvareh. Zato lahko sodim in pišem le o stvareh katere poznam. Krščanstvo je tak primer, saj je vsa Amerika prežeta s tem. So frakcije, ki ljubijo Budo in Mohameda. So krščani in luterani. Gre pa v bistvu le za zlato jamo, saj prodajajo odpustke, če ste člani, a morate za to plačevati. To je perverzija! Če bi pisal o nečem, o čemer nimam pojma, bi bile pesmi precej usrane in brez pomena.

Press: Pa že pišete nove materiale?

Kerry: Pravzaprav sem nedavno dobil par idej, ki si jih zapisujem. Denimo naslove pesmi, dobre verze. Ker pa sem na turneji ne morem premikati hiš v Ameriki. Tako bo le še osem do deset mesecev. Turneja je proces, ki vse rutinske stvari postavi na glavo. Saj bi rad naredil kaj bolj konkretnega, a sem onemogočen, dokler se ne bom vrnil domov ter se osredotočil na svoje kreativne energije.

Press: Kaj pa rečeš na obete glede novega Metallicinega albuma?

Kerry: Upam, da jih bo Rick pripravil do tega, da bodo končno naredili to, kar bi morali narediti.

Press: Pa jim bo uspelo?

Kerry: Po zadnji plošči sodeč ne!

Press: Kaj pa bi, po tvojem mnenju, morali storiti?

Kerry: Če hočejo biti Metallica. Ko je izšel St. Anger so nakladali o tem, da gre za vrnitev k koreninam, a so bile to le navadne smeti. Ne drezajmo le na Metallico. Vsi vemo, da so sproducirali sranje. Sam hrepenim po novem Master Of Puppetsu ali čem podobnem. To je bilo enkratno in to je to, kar zame predstavlja koncept Metallice.

Press: Ali pa gre za evolucijo v glasbi…

Kerry: Stari! Temu le stežka rečem evolucija (smeh).

Press:Kaj pa to, da se vse vrne v osemdeseta?

Kerry: Ne vse! Le stil! To je to, kar poskušamo storiti mi.

Press: Prej si govoril o Ricku. Na zadnji plošči ste sodelovali z Joshom Abrahamom, kar je bilo prvo sodelovanje, po zelo dolgem času, z novim producentom. Ali je bila sprememba za vas težavna?

Kerry: Pravzaprav je bilo delo res elegantno, saj smo se, ko smo spravili delat, ujeli kot bi delali z Rickom. Producenti imajo najboljše delo na svetu – pojavijo se ter odidejo. A je Josh opravil enkratno delo. Veliko sem sodeloval z inženirjem Johnom Ewingom in z njim sem dejansko sodeloval bolj kot z Joshom. Z Joshom sva nekajkrat sedla za mizo ter debatirala o celotni zvočni sliki, kar je boljše kot da si z nekom preblizu, saj se takrat težje odločaš.

Press: Z Rubinom ste sodelovali precej let in kar naenkrat so ga proč od vas zvabili drugi projekti, kot so Linkin Park, Metallica. Ste mu to zamerili in ali bi lahko z njim še kdaj sodelovali?

Kerry: Ne gre za zamero. Bolje da producira enkratno ploščo! Sam sem vedel, da bo plošča enkratna še preden je izšla. Nad Metallicinim taborom pa visi velik vprašaj.

Press: Kaj pa čez deset let? Kako si slikaš podobo prihodnosti, saj ste na sceni že zelo dolgo?

Kerry: Garancijo lahko podam le za deset vnaprej, saj ne morem delovati tako kot delujejo Rolling Stones ali Black Sabbath. Iommi počne isto že od prvega dne dalje – stoji na odru. Pri nas je precej več fizičnega dela, kar nas ločuje od ostalih ter ustvarja Slayer show. Čez 10 let bom dopolnil 53 let in če bom še zmožen tega, kar počnem, čez deset let – to bi bilo super (smeh).

Press: Kaj pa bi počel oz. kaj boš počel, ko bo garancija potekla in boste "zaprli štacuno"?

Kerry: Imam veliko stvari, s katerimi bi se lahko ukvarjal. Ponovno sem začel z vzrejo reptilov. S tem bi dejansko lahko shajal. Tudi Slayer garanje je obrodilo sadove in lahko živim s pogodbenimi bonitetami z založbo. Prodaja majic in podobno. Stvari je na pretek.