Pogovor je nastal ob svetovni promociji plošče Face the heat.
Vene: Ne vem natančno, kaj si: ritem ali solo kitarist? Kako bi to določil?
Rudolf Schenker: Sem glasbenik. Dobro: sem ritem kitarist, moj hobi pa je
igranje solo kitare. V glavnem sem komponist, ker mi je to najljubše opravilo v glasbenem poslu.
Vene: Glavna skladatelja sta pevec Klaus in ti. Kako to?
Rudolf Schenker: Najbrž imam dar za pisanje pesmi, ki odsevajo čas, v katerem
smo in ki publiki nekaj dajo. To je najbrž pravi vzrok. Pri Scorpionsih ima vsakdo priložnost pisati pesmi, zato tudi imamo producenta. Njemu damo preko trideset pesmi in on jih izbira. Takrat se zdi, da moje pesmi preživijo.
Vene: Kako se ti osebno pripravljaš na vašo dolgo turnejo. Imaš kakšen poseben trening?
Rudolf Schenker: Ukvarjam se z jogo in meditacijo. Veliko plavam, kolikor se le da. Zdaj to ni mogoče, ker je toliko intervjujev in se toliko dogaja okrog nas, da nimam časa. Na turnejo grem vedno s pozitivnim odnosom in poskušam ostati normalen. Cesta ima drugačna pravila. Veliko je zabav in norih noči, kar je v redu. Poskušam ostati zdrav in v dobri kondiciji, saj je turneja dolga več kot leto in pol in ljudje nas želijo videti v dobri formi tudi po osmih mesecih. Zato moram biti dobro pripravljen.
Vene: Kaj ti po dvajsetih letih pomeni biti član in ustanovitelj skupine Scorpions?
Rudolf Schenker: To je najlepša stvar v mojem življenju. Glasba je moja prva
ljubezen in okrog sebe imam odlične sodelavce. Lahko igram po vsem svetu in imam možnost videti, kaj se dogaja. Spoznal sem Mihaila Gorbačova v začetku leta 1991 v Grčiji na turneji Crazy World. Imaš veliko možnosti in ljudem lahko daš posebne občutke.
Upam, da bom to lahko delal še več kot dvajset let. Dokler imam kaj povedati in dokler me to zabava, bom nadaljeval.
Vene: Najbolje je združiti strast in delo, a ne?
Rudolf Schenker: Ja, to je glavno.
Vene: Vaša prva plošča je izšla leta 1972. Kaj je Scorpionse dvignilo na ta mega zvezdniški nivo?
Rudolf Schenker: Kemija. Vse je kemija. Tisti, ki so preveč zaverovani vase pozabljajo, da je uspeh skrit le v nekaj ljudeh. Elvis Presley, Michael Jackson in še nekaj drugih lahko uspe solo, drugače je z Led Zeppelin, Beatli in Stonesi. Vsi poskušajo na svoje, toda nikoli jim ne bo šlo tako dobro, kot takrat, ko so bili skupaj. Paul McCartney je nekoč rekel: nikoli ne bom dosegel tiste ravni kot sem jo z Johnom Lennonom. In taka je situacija. Vzemi na primer Pino Collado. Brez je ruma je nič, brez ananasovega soka
tudi. Prava mešanica - to je prava stvar.
Vene: Kako si se počutil, ko si prvič igral v Moskvi in kasneje na Peace Festivalu leta 1989?
Rudolf Schenker: Prvič smo tam igrali leta 1988. Bilo je fantastično. Kot nemški bend smo vedno hoteli izvedeti, kaj sploh je Rusija. Naši starši in Nemci nasploh so se z Rusi borili v dveh vojnah in kasneje so nam govorili, da so Rusi barabe. Seveda hočeš videti,
kaj je na tem. V Leningradu smo imeli deset koncertov, na vsakega je prišlo okrog petnajst tisoč ljudi, nad katerimi smo bili zelo presenečeni, ker so bili zelo dobrosrčni. Leta 1989 na moskovskem Peace Festivalu smo bili še bolj presenečeni, ko je sto tisoč ljudi z nami pelo Still Loving You. Celo Rdeča Armada. Takrat je Klaus prišel na idejo, da bi napisal Wind Of Change. Rusom smo hoteli pokazati, da znamo Nemci tudi kaj več, kot zakuhati vojno. Znamo narediti glasbo. To je bilo naše darilo ruskemu ljudstvu.
Vene: Bi prišli igrat tudi v Slovenijo, če bi vas povabili?
Rudolf Schenker: Mi bi bili radi povsod, kjer je elektrika. Če je ni, pridemo z akustičnimi kitarami. Če se stvari vklapljajo v naš urnik in če imate primerno dvorano, potem pridemo.
Vene: Kaj te žene, da igraš kitaro tako dolgo?
Rudolf Schenker: Glasba je moja prva ljubezen.
Vene: Še vedno?
Rudolf Schenker: Ja.
Vene: In bo vedno?
Rudolf Schenker: Ja.
Vene: Kako si urejaš družinsko življenje in službo?
Rudolf Schenker: Ohraniti skušam pravo ravnotežje. To je nasploh zelo pomembno v življenju. Nikdar nisem bil družinski človek. Morda me tudi zato moja žena ljubi in jaz ljubim njo. Vedno hočem iti po drugih poteh in to je važno. Ko nekoga ljubiš mu hočeš omogočiti, da tudi on uživa življenje tako kot ti.
Vene: Težko je biti leto dni od doma. Ali kdaj skočiš domov le za hip?
Rudolf Schenker: Moj dom je tam, kjer sta moja glava in srce. Lepo je biti doma v Hannovru, toda lepo je tudi tukaj, pa v Ameriki, na Japonskem. Različne dežele ti lahko nudijo toliko zanimivih stvari, zato ni razloga, da bi dom ljubil bolj kot druge kraje.
na vrh