Dani Löble je eden najboljših bobnarjev na polju sodobnega evro power metala. Prvi bobnar in pogonsko kolo ritem sekcije Helloween – skupine, ki je v marsičem utemeljila pojem evropskega power metala, domuje pri bučkah že osmo leto.
Helloween imajo zunaj novi album »Straight Out Of Hell« (RockLine recenzija TUKAJ), na novi skupni turneji z rojaki Gamma Ray imenovani »Hellish Rock part II« pa so se oglasili tudi v Ljubljani. Ne glede na dolgo pot, ki je vodila Helloween do Ljubljane, saj so krenili fantje na pot v Slovenijo iz romunske Bukarešte, je Dani deloval izredno spočito in se vklopil v pogovor silno navihanega duha...
RockLine: Zunaj imate novi album »Straight Out Of Hell«. Kakšni so odzivi vaših privržencev, koliko je navdušenja nad novim studijskim dosežkom?
Dani: Resnično nismo pričakovali tako burnega odziva naših fanov. Povsod same pozitivne kritike, ocene, pohvale. Album je odlično sprejet. To odraža tudi stanje na lestvicah, kjer naš album v konkurenci zaenkrat zelo dobro kotira. Držim pesti, da tako ostane.
RockLine: Kako bi pokomentiral osnovne razlike med prejšnjim albumom »Seven Sinners« in novim »Straight Out Of Hell«?
Dani: To pot smo želeli dejansko kanček svetlejši album, bolj pozitiven album. »Seven Sinners« je postal kot končni produkt izrazito temačen album, česar niti sami nismo načrtovali, niti pričakovali. Menim, da je na to temačnost zelo vplivalo dejstvo, da smo kitare niže uglasili, kot jih imamo sicer uglašene. Za novi album smo se znova normalno uglasili, po »Helloweensko« in to je vplivalo na bolj svetlo plat, ki jo nosi album. Sam vidiš, da stanje v svetu ni ravno rožnato. Ob koncu leta 2012 so napovedovali konec sveta, Majski koledar, vse te zgodbe in tako dalje. Pa se ni nič zgodilo. »Okej« smo si rekli. Dajmo ljudem bolj pozitiven album, potem ko smo zabredli v pekel in očitno preživeli konec sveta. Zato tudi nosi tak naslov, nosi nekakšno buditeljsko noto, ki naj bi vzbujala v ljudeh pozitivna občutja. Skok ven. Ven iz pekla.
RockLine: Piše se že osmo leto, odkar si v postavi Helloween. Energija ne popušča, še vedno ste izjemno silovita odrska ekipa in koncertna atrakcija. Kako so rasle te vezi, ki so stkane danes pri Helloween? Kako ti vidiš ta proces od točke svojega vstopa v skupino pa vse do danes?
Dani: Gre za nekakšen postopni logični napredek. Ko vstopiš v skupino, skleneš neko razmerje. Nič drugega, kot razmerje. Na začetku nisem vseh članov dovolj dobro poznal, niti oni niso mene še dovolj dobro poznali. Bistvo je, da ekipa najde pot, da vselej priplove na suho, v različnih situacijah. Tudi v najtežjih trenutkih. Treba je držati skupaj. Ob priključitvi k Helloween se je meni odprl povsem nov svet. Naenkrat sem odhajal na turneje po svetu in to s tako veliko skupino, lahko rečem legendarno skupino. Hkrati s tem pa narašča pritisk od zunaj nate. Vsi pričakujejo naenkrat od tebe maksimum. Zato je treba vsak večer, ko si na odru dati od sebe vseh 100% najboljšega kar zmoreš dostaviti publiki! Najmanj 115%! Snemajo se DVDji, snemajo se koncerti. Kar naenkrat, ko prideš v veliko skupino. Zato moraš biti toliko bolj skoncentriran in organiziran. Lahko pa pritrdim, da je skupina po osmih letih resnično dozorela in da je zrasla v močno značajsko entiteto. Danes se vsi odlično poznamo med seboj. Vsak med nami ve natanko, kje so čigave meje v ekipi, do kam lahko kdo seže in do kam ne more. Ni skrivalnic, ker jih ne sme biti. In da! Je tako kot namiguješ sam. Iz albuma v album rastemo. In naslednji bo zagotovo v zrelosti presegel trenutno aktualnega »Straight Out Of Hell«. To ni le motiv, to je normalna razvojna pot skupine. In ta postava Helloween gradi na tem že osmo leto.
RockLine: Temu primerno pa raste iz leta v leto tudi tvoja bobnarska oprema na odru. Vsakič ko te gledam, dodaš kakšno dodatno činelo, kakšen dodaten tom tom,…
Dani: Ha ha ha… Tudi to je dokaz, da zorimo. Da je še vedno v nas želja, da nadgrajujemo svojo igro, da se izpoopolnjujemo kot glasbeniki. Nenehno. V nas je nekakšen otrok, ki se takrat prebudi in želi skočiti na plano. Takrat se ponavadi zgodi to, da lahko premikamo gore, če želimo.
RockLine: Sodelovanje z legendarnim producentom Charliejem Bauerfiendom in snemanje v njegovem studiu na Tenerifih je očitno za Helloween kot ljubezen na prvi pogled, ki ne mine in ne mine. Sodelujete z njim že od albuma »The Dark Ride«. Kaj je tisto v značajskem smislu pri Charlieju Bauerfiendu, da ste se tako ujeli z njim?
Dani: Charlieja poznam že zelo dolgo. Sodeloval sem z njim, še preden sem se priključil k Helloween. Stvar je zelo naravna. Charliejev karakter, njegove ideje, njegov pristop in sprejemanje glasbe, ki jo pišemo, se preprosto ujema z našo glasbeno filozofijo. Charlie je zato za nas več kot le producent, je šesti član ekipe! Vse nas odlično pozna od znotraj, od zunaj. Vse ve o nas. Vselej je pri stvari, ko si v studiu in vselej iztisne iz tvojega talenta tvoj maksimum. V tem je mojster. Je naš motivator. Tudi ko pridemo k njemu s komadom, ki je dober že v osnovi, pravi, da lahko naredimo še bolje. Charlie zelo dobro razume, kako funkconirajo instrumenti, pozna jih tako dobro, kot pozna naše karakterje. Zelo dober poslušalec je in zelo dobro oceni sleherno situacijo. To je izjemno pomembno. Charlie je za nas kot svetovalec. Med procesom snemanja velja le en zakon. Zakon Charlieja Bauerfienda. Nič ni nad tem zakonom!
RockLine: »Straight Out Of Hell« je silno barvit in raznolik album. Znova ste mislili na vse. Posebej pa je zanimiva najkrajša pesem Wanna Be God. Gre za nekakšno posvetilo zasedbi Queen. Čigava ideja je bila, da vključite tudi to skladbo na album?
Dani: Pravzaprav je na to idejo prišel Charlie. Wanna Be God je bila zadnja pesem, ki sem jo prejel po elektronski pošti v svoj e-nabiralnik. Komad je spisal Andi (vokal, Helloween vokal, op.p.), vendar pa smo imeli že takrat dovolj skladb za novi album in sprva sem bil mnenja, da te pesmi ne potrebujemo vključiti na album. Potem pa, ko smo se znašli v studiu, je stopil na sceno Charlie. V nekem trenutku nas je dobesedno razporedil in nam podelil naloge kaj moramo početi v studiu. Pravzaprav nas je na nek način pripravil do tega, da smo sami igrali nekaj česar sploh sprva nismo nameravali. Ko sem kasneje snemal bobne za to pesem, ki je delovala zelo nedolžno na prvi pogled, in ko se je Andiju porodila ideja, sem ugotovil sam pri sebi, da gre za izvrstno točko albuma. Ker je idejo razvijal Andi, je bila njegova želja, da posveti skladbo Freddie-ju Mercury-ju, saj je že od nekdaj njegov velik oboževalec. Freddie je Andijev idol. S to skladbo želimo tudi Helloween izkazati zahvalo tako liku in delu Freddieja Mercuryja, kot glasbi Queen.
RockLine: Kaj pa bobnarski idoli? Tvoji idoli? Kdo te je posebej inspiriral med njimi?
Dani: Oh teh je zares veliko, težko izbiram…. Denimo Tommy Aldridge (Whitesnake, Black Oak Arkansas, Thin Lizzy,.. op.p.), nadalje Dave Lombardo (Slayer op.p). Bil sem še najstnik, ko je Lombardo zagnal svojo kariero s Slayer. Tu je Lars Ulrich (Metallica op.p.). A Larsa cenim predvsem po njegovem odrskem karakterju. Po naravi, kako se vede in kako reagira na odru, kako se odziva na dano situacijo, njegova režija ekscesa je privlačna, kot tudi njegova divjaška narava. Sicer pa Lars name v smislu tehnike bobnanja ni vplival. Nadalje je tu Tico Torres (Bon Jovi op.p), pa Jörg Michael (Saxon, Stratovarius, Grave Digger, Running Wild,.. op.p.). Jörga poznam tudi osebno. Njegov slog bobnanja je tak, da sem moral velikokrat hoditi po njegovih stopnjah. V skupinah, pri katerih je igral Jörg, so jasno razpoznavne sorodstvene glasbene vezi z glasbo Helloween. Ni kaj. Nemška šola pač, he he he. Zelo ga cenim. Težko pa ti dovolj podrobno odgovorim na to vprašanje.
RockLine: Ko si omenjal Larsa Ulricha in njegove odrske eskalacije, njegov divji karakter, kako pa gledaš denimo na bitke talentov, na ta trend v današnjem času. Je to pozitivna, ali negativna stvar?
Dani: Stvar ni v redu, ni okej. To kar gledamo na televiziji, te predstave,… To nima nobene relacije z realnostjo. Zato je to slabo, ker vpliva slabo na ljudi, saj jim ruši zdravo predstavo o tem, kaj pomeni biti glasbenik, kaj je to ustvarjanje glasbe, njeno izvajanje, interpretacija in podobno. Kot glasbenik si obsojen na veliko garanja. Zagotoviti si moraš pogoje za to, da vadiš, veliko vadiš. Hodiš v klet, se odrekaš stvarem, stremiš po tem, da boš nekoč stal na odru. Navkljub temu, da si talentiran, da napreduješ, da postaneš dober, to še vedno ni zagotovilo, da boš kdaj resnično tudi uspel. Zato dobijo ljudje narobno predstavo, ko vidijo režirane stvari v takšnih oddajah. Kako nekdo izbere »talent« in se ga takoj oprime sloves zvezdnika. Ta predstava je napačna. Ljudje menijo, da se te stvari zelo lahko dosežejo v glasbenem poslu. In to je slaba stran takšnih oddaj. V igri so gomile denarja in denar je tisto, zaradi česar gre danes na svetu tako ali tako vse narobe.
RockLine: Nedavno si se odločil tudi za to, da se lotiš bobnarskih klinik. Za kakšno izkustvo gre pri tej stvari?
Dani: Predvsem mi je všeč pri bobnarskih klinikah to, da se lahko s fani povsem zbližam, da lahko pridejo vsi, ki jih zanima moje bobnanje, naravnost do mene na klepet. Gre za spontan pretok informacij in obilje zabavnih trenutkov. Veseli me, če lahko vsakomur, ki se je odločil za igranje bobnov, kakorkoli pomagam z nasveti, ga nekako usmerim, motiviram. Sprva pa nisem bil naklonjen temu, da bi vodil bobnarske klinike. Tega je danes preveč in ljudje so se tudi tega počasi preobjedli.
RockLine: Te glasba novih izvajalcev pritegne? Spremljaš razvoj novih skupin na sceni?
Dani: Glede glasbe sem zelo širok in poslušam prav vse. Spremljam nove izvajalce, vendar pa je precej generičnosti in prepisovanja. Poleg tega je glasbena industrija v velikih škripcih in s tem ko ne daje možnosti pravim skupinam, to je takšnim, ki gojijo lastne avtorske zamisli, reže sama sebi vejo. V bistvu si jo je že odrezala. Vse manj je prostora za to, da mlade skupine uspejo. Govorim o takšnih skupinah, ki gradijo na svojem prepoznavnem glasbenem karakterju.
RockLine: Žal nas že priganjajo in moramo tale intervju ekspresno zaključiti. Še zadnje sicer precej generično vprašanje. Kakšni so načrti za Helloween v bližnji prihodnosti?
Dani: Najprej moramo preživeti to turnejo, he he he... Če me spomin ne vara, imamo na sporedu osemdeset ali devetdeset potrjenih nastopov. Pravih načrtov, rekel bi zelo premišljenih načrtov, pa v tem trenutku nikakor še nimamo. Nemara se bomo po turneji znova podali v studio. Ne morem napovedati. Odvisno od tega, kako se bo razvijala situacija in kako se bomo počutili po koncu turneje.
- Koncertno RockLine reportažo z, dne 18.03.2013, ko so Helloween nastopili v ljubljanskem CUK Kino Šiška, si lahko perberete TUKAJ.
na vrh