RockLine: Zunaj je novi album "Eden". Čuti se napredek z ozirom na prvenec, sam pa menim, da bi se dalo v oziru produkcije na njem še kaj nadgraditi.
Jure: Kar se produkcije tiče sva na tem delala skupaj z Jadranom Ogrinom. V vseh temeljnih točkah sva se strinjala. Skupina je zelo zadovoljna z doseženim zvokom. Menim, da sam nisi dovolj dobro poslušal albuma, verjetno si ga poslušal le enkrat. Tudi nekatere trditve v tvoji recenziji (RockLine recenzija albuma "Eden" TUKAJ) niso strokovno utemeljene. To ni album, ki bi zlezel v ušesa s poslušanjem na prvo žogo, pač pa se je treba poglobiti vanj. Smo pa zelo zadovoljni tudi s potekom snemanja. Naš Miha je denimo odbobnal vse bobne za album v vsega dveh dneh. Bobni so kot so. Nobenih vzorcev ni uporabljenih poleg. Ko poslušaš, sta uporabljeni le dve kitarski liniji. Mi nismo "semplirali" zadev, kot je bilo to že znano v slogu produkcije osemdesetih let. Hoteli smo ujeti čim bolj naraven in živ zvok. Za bas linije smo porabili pri snemanju še manj časa kot za bobne. Tudi vokali so bili narejeni v dveh dneh. Dlje časa so nam vzele le kitare. V desetih dneh smo posneli album v celoti. Nato smo bili prisiljeni čakati, da bo studio prost, kajti v njem se je nahajal ravno Jan Plestenjak, nato je sledil miks albuma.
Edo: Mesec dni pred snemanjem sem si zlomil roko, a sem bil k sreči do snemanja povsem nared.
Jure: Vložili smo tudi veliko denarja in tega minusa za enkrat nismo še uspeli pokriti.
Miha: Mi smo z dosežkom zelo zadovoljni.
RockLine: To se mi zdi glavno. Da ste vi zadovoljni s svojim delom in da verjamete vanj.
Nejc: Npr. odzivi italijanskih medijev na naš izdelek so zelo pozitivni. Tam smo prejeli same pozitivne kritike, za razliko npr. od RockLine recenzije.
Edo: Ja dejstvo je, da pač vsakdo sliši po svoje neko glasbo.
Jure: Prejeli smo kakih 10. pozitivnih recenzij iz Italije v katerih nas primerjajo s svetovnimi skupinami največjega formata.
Miha: Zato je škoda, ker nimamo pravega menedžerja, ki bi naše ime in glasbo potisnil naprej, med množice.
Jure: In poleg tega seveda mi nem moremo živeti kot profesionalni glasbeniki od naše glasbe. Vsak v življenju počne še druge stvari da preživi. Po večini študiramo. Miha igra bobne še v Requiem,... Za stvari kot je mendžement, pa nam tako žal zmanjkuje časa.
RockLine: Kaj pa trenutni nastopi? Vem da ste v marcu 2009 nastopili v Cerknici pred finsko super skupino Lordi. Še kaj špilov v prid podpori novemu albumu? Je v načrtu kakšna mini turnejica v paketu s kako žanrsko podobno skupino Forgotten Eden? Iz mojih dosedanjih izkušenj sledi, da ste med publiko zelo priljubljena in iskana skupina.
Jure: Glede na pretekle nastope je to res, da nas ima publika rada in ji je všeč naša glasba. No glede na slovensko sceno, pa je iz našega vidika težko pripraviti takšno turnejo, saj težko najdeš slogovno podobnost Forgotten Eden z drugimi skupinami v Sloveniji. Če pa bi se odpravili npr. z Requiem na turnejo, bi moral naš Miha igrati dva zaporedna nastopa na večer. Bila pa bi to v komercialnem smislu zelo dobra ideja, ki bi na takšno zabavo privabila veliko ljudi.
Miha: Na neki točki, so potekali dogovori o tem s Prospect, a so ti načrti kasneje padli v vodo.
RockLine: Res da ste Forgotten Eden stilski posebneži v Sloveniji, pa vseeno, če malo raztegnemo skupne imenovalce in pogledamo stvar širše, so poleg vas tudi druge mlade nadebudne hard rock skupine kot npr. Broken Arrow, Hotty McKnotty, Stone Orange, 7th Angel... so si seveda različne med seboj, pa vseeno, pripomorejo k temu, da se hard rock vrača v fokus množic. Kako vidite vi to situacijo trenutno v Sloveniji?
Edo: V Sloveniji v tem času še vedno čutimo prevlado ekstremnih metal skupin. Ampak stvari se znajo zasukati, he, he, he... bomo videli, kaj prinese prihodnost.
RockLine: Se mi zdi ponovno delovanje skupine Requiem zelo pomembno za poživljanje hard rocka v Sloveniji. So lahko neka lokomotiva, ki povlečejo ostale za seboj. Kaj menite?
Jure: Točno tako. Vendar kdo sploh v Sloveniji še je hard rock poleg Requiem in nas?
Miha: Mary Rose.
Edo: Ja samo Mary Rose igrajo trenutno zelo malo po koncertih, podobno kot mi.
Jure: Sicer potekajo neki dogovori, da bi imeli par nastopov v Italiji.
RockLine: Trenutno se v Italiji hard rocku vrača popularnost, ta ideja se mi zdi zelo na mestu. To je tisti val "oživljanja", ki se je pred nekaj leti začel širiti iz Skandinavije...
Jure: Pri nas je tudi precej manjši trg. Od takšne glasbe ni šans da bi v Sloveniji preživel čez mesec. Jan Plestenjak?
Edo: Potem je pa konec zgodbe.
Jure: Pri nas bolj narodna scena laufa, ha, ha....
RockLine: Vrnimo se v preteklost. Kdo, kje in kdaj je prišel na idejo, da naredi Forgotten Eden in kje ste se našli med seboj?
Jure: Stvari so šle zelo lahko, bile so preproste.
Miha: V bistvu smo vsi iz iste vasi, Velikega Ubeljskega.
Jure: Da. To se sliši čudno in je hkrati velika sreča.
Miha: Na začetku sta bila oba brata Počkaj...
Jure: Potem je prišel Miha.
Miha: S kitaristom smo imeli nekaj težav. Najprej nas je zapustil Mario, potem je zapustil skupino še njegov brat Simon, klaviaturist. No in nato smo dobili Edota in Iztoka. Kadrovskih sprememb smo imeli v karieri zelo malo. Praktično nič.
Jure: Tudi na novem albumu, smo v glavnem vse sami odigrali. Siumon, bivši klaviaturist, nam je priskočil na pomoč, nekaj malega je prispeval tudi Sergio iz Requiem (Sergej Škofljanec, op.p.). Če bi se nam ponudila kdaj priložnost, da bi snemali kakega od naših koncertnih nastopov v bližnji prihodnosti, snemali celo kakšen videospot, bi gotovo povabili vse gostujoče glasbenike, zlasti bivše člane, ki so pomagali, da je album "Eden" nastal.
RockLine: Kako pa nastajajo vaše avtorske skladbe? Prinesete najprej riff, ali najprej melodijo. Kdo je iniciator idej v skupini ipd...?
Jure: V glavnem vse ideje prinesem jaz. Potem mi ostali sugerirajo kaj jim je všeč, kaj ne, kaj bi bilo bolje in podobno.
Edo: Juretu kar zaupamo, doslej je vedno vse dobro izpadlo. No včasih seveda zavre kri, se zakrešejo iskre, so mnenja deljena, a vselej najdemo konsenz.
Jure: Drugače pa pri nas ne nastaja glasba tako da bi prinesel najprej riff. Pristopamo že v začetku bolj celostno k stvari. Solaže seveda pridejo na koncu. Tu imajo posamezniki seveda absolutno svobodo.
RockLine: Ti Jure si multinistrumentalist. Prispevaš v osnovi tudi že klaviature?
Jure: Da. Edino bobnov ne.
Edo: No, napisati pa znaš linije tudi za igranje bobnov.
Jure: Seveda pa osnova vokal in kitara najprej prideta od mene.
RockLine: Kaj pa material za novi album? Ali že kaj nastaja?
Jure: Če bomo obstali skupaj, se bo gotovo naredila neka nova stvar.
RockLine: Kaj to pomeni? Ali gre kdo med vami v vojsko, se kdo ženi?
Jure: Ne. A od novega materiala, to sta dve skladbi, smo sprobali igrati skupaj le tistega, ki je nastal kasneje. No drugi komad pa je še zelo star, ki pa ga nismo hoteli uporabiti na albumu "Eden", ker je nekoliko drugačen. Zelo luštna zadeva, a tudi nekoliko kompleksnejša. Odvisno je vse od skupine. Če bomo lahko zbobnali skupaj denar, voljo, čas za vaje,... Trenutno pa bi morali nujno spromovirati album "Eden"!
RockLine: Saj to sem imel vseskozi v mislih, a nisem hotel zbadati kot podrepna muha še s tem vprašanjem, zakaj je bilo tako malo storjenega na promociji albuma "Eden"?
Jure: Da. Promocije albuma "Eden" pravzaprav ni bilo. Mislim prave promocije. Nekaj se je premikalo v začetku, ko je nastal komad Krompirjeva noč. Pisala se je 10. obletnica obstoja skupine, hkrati pa 30 obletnica Krompirjeve noči. Sprva smo izdali le skladbo Krompirjeva noč, za njo pa cel CD. Plani so bili veliki, a na koncu so se nam načrti nekoliko sfižili in od promocije smo jo bolj malo odnesli. Še vedno pa upamo, da se pojavi kakšna priložnost, da zreklamiramo album "Eden" čim bolj. Morda celo kakšen videospot, saj smo na Božičnem rock festivalu snemali nekatere posnetke. Vse pa je seveda povezano s finančnimi stroški.
RockLine: Kako pa ti Miha sfuraš hkrati članstvo v kar štirih skupinah? Forgotten Eden, Razvaline, Requiem, po novem tudi Lene kosti? To se mi zdi tudi svojevrstni fenomen.
Miha: S Forgotten Eden vadimo itak le med vikendi. Z Requeim imamo le dva špila potrjena, za naprej ni še nič dorečenega, kaj se bo dogajalo s skupino. Vsaka od teh skupin, ki se pripravlja na nek projekt, se po časovnem terminu izključuje, tako da mi uspe združevati članstvo v njih. Če pa bi se npr. pripetilo, da bi vse štiri skupine snemale recimo naenkrat album, to bi pa bila kriza.
RockLine: Hipotetično gledano. Če se pojavi ponudba iz tujine, da imate turnejo po Nemčiji. Bi zbrali dovolj poguma, da pustite vse ostale obligacije in krenete npr. v Nemčijo na turnejo?
Jure: Nobeden se ne bi od nas tega ustrašil.
Edo: Oh,.. bi po moje kar šli.
Jure: Vprašanja o tem ali bi ali ne, pa sploh ne bi bilo, če bi nam ponudili za nastope še denar.
RockLine: Ste Forgotten Eden odprti za tuji trg?
Jure: Da. Sploh za Italijanski. Že samo zaradi bližine, saj se s kombijem v hipu pripeljemo preko italijanske meje.
Miha: Ni bilo daleč od tega, da bi nastopili na Bang Your Head!!! festivalu v Nemčiji.
RockLine: Halo?!?!? Skoraj vam je tja uspelo priti? Organizator tega festivala je sicer med drugim velik ljubitelj hard rocka. Letos je recimo organiziral nastop AOR legend Journey.
Miha: Res ja, malo je manjkalo.
Jure: Ja to ko omenjaš Journey, novi album "Revelation" je super stvar. Novi pevec odlično nadomešča starega. Tudi sam album je super stvar, ki te navdihuje, je nek vir za črpanje idej.
RockLine: Je tak pravi Journey album.
Jure: Ti, ki nosiš majico AC/DC, ti je gotovo jasno, da ta skupina, ne sme izneveriti svojih fanov in spremeniti sloga na nekem albumu, ki ga izda.
Edo: Da. Obstaja novodobna tendenca starih skupin, da kot po pravilu spreminjajo slog na novih albumih. Večina. In vse kar nastane od tega, je silno nezanimivo in duhamorno.
Jure: Journey novi album, je nasprotje tega. Nadaljuje tradicijo njihovih klasičnih albumov in se ne ozira na trende. To se mi zdi zelo pomembno. Tega bi se morali držati vsi bendi. Sploh starejši.
RockLine: Jure, si ti kdaj razmišljal, da bi se osredotočil na koncertih samo na petje, zaradi samega performansa in bi za ta namen najeli dodatnega ritem kitarista v skupino?
Jure: Ja sem razmišljal. To da si prost na odru, jez elo pomembna stvar, da tekaš sem in tja, da držiš publiko pri sebi. Recimo pri komadu I Can't Wait bi to super izpadlo. Tudi pri snemanju videospota npr...
RockLine: A vas kaj vabi preboj v tujino?
Jure: Super bi bilo, da bi dobili kaj ponudb za nastopanje v Italiji. Kot sem povedal, prejeli smo zelo dobre ocene za naš novi studijski album. Nekaj pogovorov je bilo v tej smeri, vendar nič še ni konkretno dorečenega. Bomo videli. Je pa recimo težko. Italijani imajo že sami svojih skupini ogromno. No res pa je, da ni nobenega takšnega, kot smo Forgotten Eden.
RockLine: Se pa hard rock vrača. Imate tak občutek?
Jure: Da. Sploh to območje primorske. V teh ljudeh je rock kar vcepljen, ljudje radi poslušajo to glasbo, pridejo na koncerte. V ljubljanskem koncu je bolj "fensi" scena...
RockLine: Ljubljana je poglavje zase. Kar se glasbenega okusa večine ljudi tiče. Tak okus meče slabo luč na Slovenijo....
Jure: Pa saj so tudi v Ljubljani pravi ljubitelji glasbe, ki glasbo slišijo in doumejo na pravi način. Kar se naj tiče v vseh teh 11. Letih z izjemo enega koncerta daleč nazaj v Novi Gorici, ko nas je pod odrom gledalo sedem totalno pijanih možakarjev, smo imeli res odlične koncerte. S polnim obiskom, ljudje so poznali verze, peli zraven. Ne vem od kod, vendar tako se je zgodilo in tako je.
RockLine: Skočimo še malo na album "Eden". Kakšna so sporočila v besedilih, izpostavite skladbe, ki so vam posebej pri srcu?
Jure: Besedila govorijo o vsakdanu, realizem čisti. In seveda o dekletih. Drugače, pa meni so vsi komadi enako pri srcu, težko ti izpostavim posamezne...
RockLine: Pa ostali?
Edo: Meni je denimo Electric Night super komad, super za igrat. Sprva smo hoteli vse te verze, besedila med skladbami povezati v nek smisel, neko zgodbo...
Jure: Že sam uvod v I Can't Wait, je zgrajen iz verzov, ki so zbrani iz vseh skladb albuma in pravzaprav uvodoma napovejo celotno poanto albuma, njegovo sporočilnost. Pravzaprav uvod in prvi komad.
RockLine: Se pravi da se za albumom skriva nek koncept?
Jure: Dejansko. Pripoveduje o neki noči, ki se zgodi. Rocker se odpravi v "akcijo", prideš ven, spoznaš dobro dekle, jo osvojiš. Vendar se potem stvari zapletejo in to eno noč lahko razumeš kot dejansko eno noč, ker se dejansko v tej noči vse med dvema zaplete in razplete na koncu, lahko pa tudi kot dalj trajajočo zvezo med dvema, od začetka, do trenutka, ko zveza razpade.
Edo: Ravno Electric Night je vrhunec te štorije.
Jure: Da. Electric Night je vrhunec...
RockLine: Škoda da to ni pribeleženo nekam v knjižico albuma...
Jure: Saj je. Na vsaki strani je simbolično v dizajnu strani knjižice jasno vidna "rdeča nit", ki naj bi povezovala vsebino skladb med seboj.
RockLine: Kaj pa ponazarja naslovnica albuma "Eden"?
Jure: To na naslovnici je umetni raj.
Edo: Tisti človeček, ki je narisan na naslovnici, hodi po steklu, spodaj je rastlinjak - pravzaprav izumetničen, kičast raj, na nek način.
Jure: Ja ta človeček se je izgubil. Ta na naslovnici. Deluje izgubljeno, se išče, tava...
RockLine: Kako ste se spoznali z Jadranom Ogrinom in ga izbrali za producenta albuma?
Edo: Nismo se poznali. Bila je naša želja, da posnamemo v njegovem studiu album.
RockLine: Kaj pa akustika, vas privlači. Ste kdaj razmišljali o kakšnem unplugged albumu
Jure: Definitivno. Samo sedaj bi raje izdali nek koncertni posnetek. V obliki DVDja. Tako da se zbere pod odrom 2000 ali 3000 ljudi. Pripravili bi uro in pol konkretnega programa, ga posneli. Mi smo skupina, ki pride do polnega izraza na odru. Tudi če je publika z začetka zadržana, ali nas ne pozna, se med koncertom poistoveti z našo glasbo in "pade notri", ko igramo. Kot pravim, naši koncerti vedno zelo dobro izpadejo. Tako je bilo tudi, ko smo igrali v dvorani VPK v Ljubljani, pred Within Temptation. Sprva so bili ljudje zadržani, potem pa so se nabrali med našim špilom pod odrom in nas podpirali.
RockLine: Je vredno posebej izpostaviti kakšen slovenski bend, ki je pred kratkim zapustil poseben vtis, ko se je pojavil na sceni in ko ste ga videli v živo?
Edo: Niso hard rock, so thrasherji. Negligence. Norija čista. Škoda je le, da tako malo nastopajo, ker je zares užitek gledati, kaj ti tipi počnejo na odru. Upam da jim uspe veliki met. Njihov prvenec je res odličen.
RockLine: Kaj pa menite o trenutnem mainstreamu. Recimo stvari, ki se vrtijo danes na MTVju?
Jure: Nisem ravno navdušen. Veliko je tega ekstremnega kruljenja in vreščanja, brez občutka za melodijo. Igranja na silo, brez občutij, hladno, racionalno. Po drugi plati je vse polno bendov, ki se gredo neke emo, gotske žalujoče "pussyje". V tej glasbi ne občutim ničesar razen popolne plitkosti. Ti bendi potem dosežejo nek uspeh, mislim komercialni uspeh, pustimo kvaliteto njihove glasbe ob strani, dobijo krila in v izjavah za javnost prodajajo popolne oslarije... Ali smo pa mi že toliko stari.
fotografije: Aleš Podbrežnik
na vrh