Victor se je pridružil h klepetu za RockLine s kitaro v rokah. Med odgovarjanjem je vseskozi ogreval prste, ko je igral lestvice po kitari. Električni kitari, seveda brez priključka na vir elektrike. Kot bi žvečil žvečilni gumi....
RockLine: Novemu Rage albumu "Strings To A Web" gre odlično. V prvem tednu po izidu je pristal med 30. najbolje prodajanih albumov v Nemčiji.
Victor: Da. In to ni vse. Navadno tak album zdrži kak teden v vrhu, potem pa izgine z lestvice. Naš novi album je zdržal na njej cele tri tedne. To je res lep uspeh za nas.
RockLine: Vidim, da se že ogrevaš (komentar na nenehno Victorjevo igranje po kitari)?
Victor: Da. V bistvu to počnem zato, ker je današnji dan zame precej stresen. Pa tudi za skupino. Igrali bomo povsem nove pesmi, povsem nov set listo, s povsem novo opremo. To je naš prvi nastop na tej turneji. Znano je da je ta prostor, kjer danes nastopamo, znan po zelo slabih zvočnih karakteristikah. To je dodatna oteževalna okoliščina, saj se bomo morali potruditi, da dosežemo optimalno zvočno uglasitev v Backstageu.
RockLine: Ste se pa normalno dobili tik pred turnejo, na kakšni vaji.
Victor: Da. Vsekakor.
RockLine: Kot glavni aranžer Rage skladb, lahko razložiš proces, ki vodi do nastanka neke pesmi, ki jo komponiraš?
Victor: Ko dobim neko idejo, jo prinesem na vajo in potem v bistvu "jamm-amo" nanjo. In tako se razvija neka skladba. To je tak star klasičen pristop. In dobro učinkuje. Dokler reč ne zveni vsem okej in nam ni všeč, tako dolgo jo pilimo. Ko prinese Peavy neko idejo, se ta nahaja bolj v surovi obliki melodije z nekaj akordi. Sam pa k temu dodam aranžmaje. Torej načeloma se razvija naša glasba skozi "jamm", le orkestralne aranžmaje dodam povsem sam, potem ko zložim notne zapise.
RockLine: Kako je vplival na tvoje glasbeno profiliranje tvoj oče? Znano je, da je med drugim tudi skladatelj in dirigent.
Victor: Oče je klasični komponist, dobesedno živi z orkestrom. Že od mojega otroštva sem se učil vseskozi od njega.
RockLine: V postavi je novi bobnar Andre Hilgers. Kako se je vklopil k Rage?
Victor: Vse je pod kontrolo. Andre se je dobro znašel v novi situaciji, tako kot tudi midva s Peavyjem. Vsekakor je Andre prispeval drugačno bobnanje za novi album, kot za predhodnik "Carved In Stone". Takrat je bila njegova prva in edina naloga, da je odigrala bobne v skladu z idejami, ki sva jih prinesla za "Carved In Stone" Peavy in jaz. Za album "Strings To A Web" pa je tudi Andre aktivneje sodeloval in prispeval nekaj zelo zanimivih aranžmajev za bobne. V tej fazi se je izkazalo tudi to, da Andre podobno dojema glasbo, kot Peavy in jaz, zato je vsa stvar izpadla še bolj intenzivno in posrečeno v končnem seštevku. Zato smo toliko bolj zadovoljni z novim albumom, pa tudi Andre se z njim dokončno vklopil v postavo.
RockLine: Kako bi opisal osnovne razlike med albumoma "Carved in Stone" ter "Strings To A Web"?
Victor: Preden smo pričeli pisati skladbe za "Carved In Stone", smo bili na turneji z orkestrom. Z orkestrom smo odigrali zares veliko koncertov. Ko smo se soočili z dejstvom pisanja novega materiala, ki je nato izšel na "Carved In Stone", smo bili vsi enakega mnenja, da smo orkestra blago rečeno siti. Zato smo dali prednost tršim in bolj neposrednim strukturam v skladbah. "Carved In Stone" je precej bolj udarno definiran album, brez mnogo kompliciranja. Ko sta se obrnili dve leti, pa se je zgodilo nasprotno. Orkester smo pričeli pogrešati, ha, ha, ha... Zato smo znova povabili k sodelovanju orkester. Načeloma pa je tako, da ne razmišljamo mnogo o tem kakšni bodo naši albumi. Delamo pač to, kar nam je v danem trenutku všeč in želimo v tem trenutku skozi glasbo izraziti. Zato je za nas ta situacija toliko bolj zanimiva, saj s slehernim novim albumom ponudimo nekaj drugačnega, nekaj novega. Ni nas strah preizkušati novih stvari. Skupine, ki igrajo vedno enako na svojih ploščah, so zame dolgočasne.
RockLine: Tudi kot kitarski soler, dosegaš veliko prepoznavnost. Ko človek sliši tvoj solo, natanko ve, da stojiš za kitaro ti in nihče drug.
Victor: Ko se lotevam pisanja delov, ki so solaže ali prehodni deli, precej eksperimentiram in improviziram. Preizkušam zlasti veliko različnih zvočnih učinkov in skušam iz njih izvabiti čim več novih, drugačnih zvokov.
RockLine: Za novi album ste potrebovali vsega dve leti.
Victor: Mi zelo hitro komponiramo glasbo. Za cel album "Strings To A Web" smo potrebovali le dva meseca. Potem smo preprosto rekli: "Stop! Dovolj je bilo!", ha, ha... Smo skupina, ki nima težav z iskanjem novih glasbenih idej. V studiu smo potrebovali vsega tri tedne, da smo album posneli in do konca zvočno obdelali.
RockLine: Kdaj si odkril pri sebi, to sposobnost združevanja klasične glasbe z metal glasbo? Je bilo to spontano, ali je temu na neki točki botrovala zavestna odločitev?
Victor: To vse izhaja iz dejstva, da sta mi všeč zelo tako klasična glasba, kot tudi heavy metal glasba. Prelomen trenutek je bil, ko je moj oče dobil idejo za komponiranje simfonije za električno kitaro. To se je zgodilo v začetku devetdesetih, leta 1992 ali 1993, komponirala sva skupaj simfonijo za električno kitaro. Določene partiture sem uporabil potem tudi za pisanje svojih solo albumov. Sicer pa je občutek, ko skladbam klasično glasbo ali heavy metal, povsem enak. Vse je enako. Le druge instrumente uporabljaš.
RockLine: In potem se je zgodilo, da si s temi idejami prišel k Rage.
Victor: Da. To se je zgodilo leta 1999. Peavy me je poklical in prosil naj mu pomagam dokončati album "Ghosts", ker so ga vsi takratni člani skupine zapustili. CD torej ni bil dokončan. Zato je Peavy prišel v moj studio in skupaj sva dokončala album. Sledilo je Peavyjevo povabilo, naj se pridružim novi Rage turneji. Po tej turneji, pa sva se odločila, da združiva moči in skupaj ustvarjava dalje, kot Rage. Najbolj smešno pri vsem tem je bilo to, da je Peavyju že leta 1994, ko je Manni Schmidt zapustil skupino, njegov menedžer povedal zame. A se je takrat odločil drugače. Kasneje je to odločitev Peavy celo obžaloval.
RockLine: Kdo je dobil idejo za naslovnico novega albuma?
Victor: To je v celoti Peavyjeva ideja. Vedno uporabljamo lobanjo "Soundchaser-ja" in jo nekam vrinemo na naslovnice. Tokrat se je pripetilo tako, da je nastala za naslovnico pač nekakšna pošast, ki je križanec med pajkom in "Soundchaser-jem".
RockLine: Kot kitarist profesionalec, si zaposlen z mnogimi stvarmi. Poleg Rage, poučuješ kitaro, se ukvarjaš s produkcijo albumov drugih skupin, projektov, prav tako pišeš svojo glasbo, tudi dirkaš s hitrimi avtomobili. Se je včasih težko organizirati, da izpelješ vse te načrte?
Victor: Moj urnik je zelo natrpan. S časom sem vselej zelo na tesnem. Vendar pa vse to, kar počnem, delam v končni fazi za zabavo in lastno veselje. Moj dan ne mine drugače, kot da počnem stvari, ki jih imam rad. To pravzaprav niti ni služba zame, ker v vsem tem preprosto uživam.
RockLine: Je na vidiku nemara kakšen tvoj nov samostojni studijski album?
Victor: Da. Mogoče že letos poleti, ko planiram snemanje tako slo albuma, kot tudi DVDja. Torej DVD bo nadaljevanje prvega dela "School Of Metal". Ta izdaja je bila zame nepričakovan uspeh. Samo v Nemčiji se je prodal ta DVD v 20.000 kopijah. Dobesedno nora številka. Še sam komaj dojemam, ha, ha, ha...
RockLine: Za japonski del turneje ste združili moči z Gamma Ray. Se že kaj veseliš teh nastopov?
Victor: Da. Sprva sta obe skupini načrtovali ločeni turneji. Potem so stekli pogovori s Kai Hansenom in zdelo se nam je smiselno, da se obe skupini povežeta v dvojno headlinersko turnejo. To nam omogoča znižanje stroškov s turnejo in odpira vrata za nastope na precej večjih prizoriščih. Že sedaj vem, da bo to zame velika zabava.
RockLine: Poletje pa je verjetno za Rage čas festivalov?
Victor: Tako je. Potrjen je naš nastop na angleškem Bloodstock festivalu. Nastopili bomo tudi na festivalih v Rusiji, na Norveškem, znan je nastop na nemškem Summer Breeze festivalu, gotovo pa to še ni dokončen seznam naših nastopov poleti na festivalih.
RockLine: Victor? Nam lahko zaigraš kakšno Rage pesem?
Victor: Seveda, zakaj ne (kitarist se loti uvodnega dela nove skladbe Empty Hollow)?
RockLine: Na tem delu turneje vas podpirajo Jaded Heart. Tu bi morali nastopati še v novembru 2009 s Primal Fear,pa je šlo nekaj narobe. Kako ste se ujeli z njimi?
Victor: Sam ne poznam ozadja, zakaj Jaded Heart niso mogli odigrati že turneje v novembru. Rage nikoli ne kompliciramo glede predskupin. Sami so nas vprašali, če bi jih vzeli na našo turnejo. Načeloma smo Rage zelo prilagodljivi in z vsemi skupinami na naših turnejah vselej zelo dobro shajamo.
RockLine: Če ni prevelika skrivnost, nam lahko pojasniš okoliščine, zaradi katerih je bil Mike Terrana prisiljen zapustiti Rage?
Victor: Mike je zelo čudna oseba. Zelo težavna oseba. Pretiraval je z željo, da bi bil pri Rage rock zvezda. To je za nas neumnost. Ne nazadnje, kaj sploh pomeni biti rock zvezda? Mike je možakar, ki je bil vseskozi pod nekakšnim stresom. Bil je napet. Posledično smo tudi mi občutili neko napetost. Vse se je vrtelo le okoli njegovega bobnarskega sola. Ti lahko igraš solo na bobnih, ko je tvoj čas neomejen. Navadno je Mike igral svoje solaže v okviru naših samostojnih headlinerskih turnej. Potem pa je zahteval bobnarsko solo točko tudi na festivalih, ko si omejen z 45. Minutami. Reci mi, kdo sploh potrebuje bobnarski solo v tako kratkem času, ki je razpoložljiv na festivalskih nastopih, ko komaj odigraš za ljudi 7 ali 8 skladb? In v takšnih okoliščinah bi porabili 20. minut za Mikeov bobnarski solo... To ne gre skupaj. Pripetilo se je celo to, da je nekoč pljunil Peavyju v obraz. Bil je zelo agresivna oseba.
RockLine: Spominjam se na enem od vaših nastopov, kako je ponorel in potem ste prej zaključili z nastopom, kot bi sicer.
Victor: Mike je vedno ponorel. Takoj, ko ni bilo nanj usmerjenih med koncertom najmanj pet snopov sijoče svetlobe, je ponorel. In potem mu kaj ni bilo prav, pa je preprosto prenehal igrati. Ni hotel več bobnati. Med koncerti. Pred množico. Temu se reče sindrom rock zvezde. S Peavyjem sva se strinjala, da vsega tega resnično ne potrebujeva. Ko gledam nazaj vidim, da je šlo pri tem eno povsem nepotrebno neumnost. Prinašala pa je škodo za skupino.
RockLine: Kako doživljaš odzive s strani množice, ko igraš na različnih prizoriščih sveta?
Victor: Ni mnogo razlik v končni fazi. Učinek je enak. Denimo v Španiji ali Italiji, je naša publika vselej zelo glasna in se temperamentno odziva. Potem, pa se znajdeš npr. v Franciji, kjer je občinstvo med koncerti zelo mirno, tiho. A s to razliko, da se ta vrsta publike precej bolj koncentrira na to, kaj ti počneš na odru. Ko to opazujem, te različne reakcije naših fanov po svetu, mi je to zelo zanimivo in nekaj posebnega. Načeloma je učinek zame enak. Pri obeh principih spremljanja naših koncertov. Osebno pa najraje igram v manjših prostorih, recimo v klubih. Tu lahko občutiš kontakt z občinstvom še bolj intenzivno. Ko recimo stopiš na oder festivala Wacken Open Air, je sicer lepo videti morje več tisoč ljudi pred seboj, vendar pa občutek ni tako oseben.
RockLine: Kakšni so načrti za Rage po tej turneji in načrti zate kot glasbenega umetnika?
Victor: Po turneji si bomo vzeli krajši odmor, sam pa se bom lotil skladanja novega samostojnega albuma.
RockLine: Boš povabil kakšna znana imena k sodelovanju za novi samostojni studijski album?
Victor: Da. Vendar pa ni še nič uradno določenega, zato ti sedaj še ne morem potrditi teh imen. Odločil pa sem se, da za novi studijski album ne bom napisal le instrumentalov, pač pa bom povabil k sodelovanju tudi vokaliste. Imam pa v glavi to, da bo ta album bolj trd in neposreden, z manj opore na klasičnih aranžmajih.
intervju vodila: Aleš Podbrežnik in Jani Mihevc
fotografije: Jani Mihevc
na vrh