Odlični danski hard rockerji Pretty Maids, pojem kljubovanja zlasti pa pojem zelo kvalitetnih studijskih izdelkov, so se prvikrat usidrali na prizorišče konkretneje s svojim studijskim prvencem "Red, Hot & Heavy" iz leta 1984. Žal jim fortuna ni naklonila tega, da bi danes bilo njihovo ime širše razpoznavno, ne glede na to, da si to s svojim opusom izdaj Pretty Maids nedvomno več kot zaslužijo. Kakorkoli sočustvujemo s skupino o komercialni nepriviligiranosti, pa je treba poudariti, da Pretty Maids dihajo v letu 2010 na polno, saj so letos izdali odlični studijski album "Pandemonium", ki ponuja nekaj zares impozantnih trenutkov, kar se tiče združevanja melodične briljance z rockovsko udarnostjo, po čemer so Pretty Maids vselej sloveli.
Na intervju je bilo treba kar precej čakati. Skupina namreč ni bila posebej obveščena s strani agencije Fast Entertainment, zato pa nama je z Janijem nudil izredno pomoč in podporo organizator koncerta iz agencije Music for People Concerts Thorsten, ki je skoordiniral vse kar je bilo potrebno, da se intervju zares zgodi.
Fantje so opravili tonsko preizkušnjo in po kaki uri in pol čakanja, pride po naju Thorsten ter naju odpelje v zakulisje. Tam sedita za lepo obloženo mizo bobnar skupine Pretty Maids Allan Tschicaja in novi stalni član in klaviaturist Morten Sandager (znan po sodelovanju tudi s skupino Mercenary). Glavna akterja Pretty Maids Ronnie Atkins (vokal) in Ken Hammer (kitara), sta se nahajala v istem prostoru, a v začetku intervjuja, le od daleč opazovala dogajanje in se raje posvečala drugim aktivnostim.
RockLine: Kako se počutita vidva, kot del članstva, ki ni prisoten od ustanovitve pri Pretty Maids? Kako je igrati s temi fanti in kako je biti del te skupine?
Morten: Ali morava res na to odgovoriti, medtem ko sta onadva (pokaže na Ronnieja in Kena op.p.) prisotna poleg?
(vsi: krohot)
Morten: Sedaj pa resno, ha, ha, ha... Ne. Super so fantje. Prijazni. Super se razumemo. V glasbenem smislu, kar se okusa poslušanja glasbe tiče. Pred kratkim se nam je kot nov basist priključil še Hal Patino in sestavljanka je sedaj zaključena.
Allan: S Halom sem igral še pred davnimi leti, zelo dobro in dolgo ga že poznam in zelo dobro funkcionirava skupaj.
RockLine: Kdo je priporočil Hala k Pretty Maids-om, kako se vam je pridružil?
Allan: Vsi ga poznamo. Velika prednost je da prihaja prav tako iz Danske, kot vsi ostali. Pravzaprav nismo sploh imeli boljše izbire, kot je bil v tem trenutku Hal Patino.
Morten: Hal se je ravno razšel s Kingom Diamondom. Ta se je preprosto odločil, da ne bo več koncertiral, zaradi bolezni. Že takoj, ko smo ga preizkusili na avdiciji se je izkazalo, da je Hal za nas naravni izbor, saj se je vzpostavila med nami neka kemija. V hipu smo to začutili.
RockLine: Poznata morda okoliščine, ki so vodile k odločitvi Kena Jacksona da zapustil mesto basista v skupini?
Morten: Veliko je vzrokov. Predvsem osebne narave.
RockLine: "Pandemonium" žanje povsod odlične kritike. Kako se ti, kot klaviaturist, počutiš ob tem, saj si se prvikrat pojavil na tem albumu, kot stalni član zasedbe?
Morten: Zelo sem ponosen na to. Zelo sem tudi počaščen, da so me fantje sprejeli na krov, doslej sem z njimi sodeloval v studiu, a le kot glasbenik, ne kot član zasedbe. 17 let sodelujem že s Pretty Maids. Prispeval sem tudi nekaj aranžmajev in idej k novim skladbam. To pot je naš novi album, ki ga predstavljamo na tej turneji še bolj kompakten in živ, kot predhodni "Wake Up To The Real World".
RockLine: So kakšni načrti da odrinete tudi na Japonsko v letošnjem letu na turnejo?
Morten: Pravzaprav bi morali že v tej jeseni odriniti tja, pa se ni vse izteklo po načrtih. A vseeno. Načrti ostajajo in trenutno smo v dogovorih, da obiščemo Japonsko v letu 2011.
RockLine: Kaj menita o albumu Pandemonium?
Morten: To je izvrsten album. Tudi ko smo preizkusili na vajah, kako funkcionirajo skladbe, smo bili navdušeni, kakšna rockerska rušilnost in hkrati melodično popadljivost je združena v njih. ZA turnejo smo se odločili, da uvrstimo v set listo 6 skladb.
RockLine: Lahko v kratkem pričakujemo tudi kakšno koncertno izdajo, kakšen živi DVD skupine Pretty Maids?
Allan: Delamo na tem. Da bi izdali DVD. A pogoj je da imamo škarje in platno v svojih rokah. Brez tega ni nič. Moramo imeti kontrolo nad dogajanjem v takšni situaciji. Le tako lahko ponudimo našim poslušalcem in ljubiteljem glasbe najboljše kar Pretty Maids smo. Živ posnetek, ki bo uvrščen na DVDju, ne bo izviral iz kakega festivala, pač pa iz našega samostojnega koncertnega nastopa.
RockLine: Kakšne so reakcije publike na vaših koncertih?
Morten: Spet odvisno pred kom nastopaš. So lokacije, kjer je publika zelo glasna. Stalno se oglašajo, bodisi da sledijo verzom in jih pojejo, ali pa so preprost le glasni in glasno spremljajo naše koncerte. Denimo v Nemčiji in Skandinaviji, je publika bolj mirna, pa vseeno nam nudi izredno podporo med koncerti. A glasbo absorbirajo na drugačen način. To je povsem stvar temperamenta določene publike.
RockLine: So v načrtu poleg Japonske še kakšni drugi koncerti v letu 2011 za Pretty Maids?
Morten: Da. V pomladanskem času načrtujemo še eno evropsko turnejo in sicer bi radi obiskali zlasti države vzhodnega dela Evrope, kot so Rusija, Ukrajina, Češka Republika,... seveda si prizadevamo stopiti tudi na tla Južne Amerike in Združenih držav, a to je že težji finančni zalogaj.
Allan: V poletnem času p načrtujemo v prihodnjem letu tudi obiske posameznih evropskih festivalov.
RockLine: Kako ste zadovoljni z založbo Frontiers Records?
Morten: Menim, da je to dobro za nas, saj se pri tej založbi nahaja mnogo starejših skupin, ki so položile temelje melodičnemu hard rocku, tako da se v tem oziru počutimo zelo domače s Frontiers Records. A kar se promocije tiče, pa nimam pravih vpogledov, kaj je založba v zvezi s tem doslej storila za Pretty Maids. Menim, da si takšna vprašanja postavlja mnogo skupin naše branže. Menim tudi, da trenutna ekonomska situacija ni ravno najbolj rožnata, niti naklonjena spodbujanju vrste glasbe, ki jo igramo Pretty Maids. Zato moramo zategniti pasove. Tudi založba je pri tem zelo omejena in ni pripravljena finančno vlagati v takšno glasbo, kot se je to počelo še v osemdesetih letih.
Medtem je prisedel za mizo Pretty Maids kitarist Ken Hammer. Ken je sklenil roke, da je dodobra počilo nekajkrat v prstnih sklepih zapestja. Njegov glas je v teh trenutkih spominjal zaradi prehlada na koga drugega, kot prvo grlo Motorhead Lemmyja Kilmistra....
RockLine: Ken, kaj bi lahko povedal o sodelovanju z mnogimi priznanimi producenti in glasbeniki, ki so kakorkoli vplivali na podobo Pretty Maids v karieri, od Rogerja Gloverja, do Jacoba Hansena?
Ken: To so vsi po vrsti popolni individualisti. Si mi dal pa težko vprašanje, ha, ha, ha... Naj začnem kar z zadnjim albumom, kjer smo sodelovali z Jacobom Hansenom. Ta mož je odigral pomembno vlogo pri osvežitvi našega zvoka za leto 2010. On natančno ve kako se danes ustvarja moderni zvok v studiu in to tisti, ki smo si ga tudi mi želeli. To pa tudi ni vse. Jacob je poleg producentskih nalog tudi sijajen kitarist in vokalist. In to smo seveda izkoristili za album "Pandemonium". Ko se spomnim na Rogerja Gloverja,.... Roger je mož z veliko izkušnjami, ki imajo brez dvoma neprecenljivo vrednost. Z njimi je usmerjal izraz ducata naših starejših albumov.
RockLine: Kako pišeta skupaj z Ronniejem skladbe Pretty Maids?
Ken: Zelo preprosto. Niti ne razmišljava mnogo in to je seveda sedaj stvar situacije. Lahko se najdeva na akustičnem "jamm"-anju, pa nekaj nastane, kar ima težo in potencial bodoče glasbe. Mnogokrat se pokličeva med seboj, kadar nekdo od naju ustvari zanimiv riff, ki bi se ga dalo izkoristiti za neko skladbo. Hecno je tudi, da takšna ideja lahko prileti na plano med samo tonsko preizkušnjo. Za to ni nekega recepta. Te ideje se porajajo povsem spontano.
RockLine: Kdo pri Pretty Maids predstavlja "mehko" plat skupine? Kdo pripravlja večinoma balade?
Ken: Vsi. Ker imamo vsi radi balade. Veš o tem tudi nisem mnogo razmišljal. Glasba je dveh vrst. Slaba in dobra. Vmesne poti ni. Ko se neka skladba razvija v Pretty Maids, nihče ne razmišlja mnogo kaj se bo iz nje razvilo na koncu. Bo to balad, ali hitra skladba, bolj neposredna in udarna, ali srednje hitra, kakorkoli... Gre za evolucijo, za nek proces. Ti imaš neko vizijo, želiš nov album, ideje pa ki nastajajo, nimajo neke vnaprej določene enačbe, po kateri bi ti lahko izbiral kakšne ideje morajo biti. Ne. Te pridejo spontano. In tudi ne moremo velikokrat napovedati že v začetku za neko idejo, ali bo na koncu uporabljena v baladi ali v hitri skladbi.
RockLine: Veš nemara, zakaj Pretty Maids ni uspel preboj v osemdesetih, čeprav so obstajale za to vse možnosti in potenciali?
Ken: Pojma nimam zakaj. Ti mi povej, če morda veš. To je bilo seveda znova vse odvisno od založb. Naj gredo vse k vragu. Pri vseh vedno delajo ljudje, ki so pokvarjeni.
Nekaj trenutkov zatem se je prisedel tudi Ronnie za mizo, najin čas za intervju, pa se je počasi iztekal, seveda pa se je naše druženje nadaljevalo skozi zanimiv klepet, kjer fantje niso skrivali začudenja, kako to, da smo se pripeljali iz Slovenije v Muenchen, le zato, da bi videli na koncertu Pretty Maids. A takšna je naša usoda in navajeni smo potovati. In vedno bo tako. No tu pa še ni bilo konec našega druženja s Pretty Maids. Izredno prijazni tour menedžer Arild nas je povabil po koncertu na after show party. Povabilu si seveda nismo mogli odreči. Bil je nov magičen in nepozaben dan - pravi rockerski praznik, ki se je prevešal v dolgo noč...
intervju vodil: Jani Mihevc Cah
besedilo prevedel in uredil: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
na vrh