Billy's Private Parking so nedolgo nazaj presenetili s svojim koncertom v Rock Caffeju v Postojni. Med pavzo sem se pogovarjala s pevko, simpatično Urško Majdič. Pa poglejmo, kaj pravi …
Avtorica intervjuja: Tinkara Šefic
RockLine: Kdo je Billy, ki se pojavlja v vašem imenu?
Urška: Billy je neznanec, je mimoidoči, si ti; je vsak, ki si želi lastni košček bivanja pod soncem.
RockLine: Kako se počutite spet na odru po pavzi?
Urška: Kot bi lačnega spustil k obloženi mizi. Pavzo smo predčasno zaključili, da se spet uvedemo v "štos". Pripravljamo se namreč na tretji album, z izidom le-tega pa smo mislili aktivno "naskočiti" odre. Sanjalo se nam ni, da bo odrska vzdržnost tako moreča … Res pa je, da je lakota najboljša začimba in smo zdaj še bolj strastni do svojega dela. Prestavili smo tudi Francijo, kamor smo nameravali na 10-dnevno turnejico; zdaj bo to na vrsti šele po izdaji albuma.
RockLine: Ste pred izdajo novega Cdja – kdaj bo izšel? In kdaj lahko pričakujemo turnejo po Sloveniji?
Urška: Postavili smo si rok pred poletjem. Vsi, ki so kdaj posneli album, vedo, da je postavljanje datumov nehvaležna reč in da velikokrat požreš lastno besedo. Lahko rečem samo, da bo v kratkem in da za zdaj gre snemanje in ustvarjanje počasi, a zelo zanimivo.
RockLine: Vaš nov video ki ga imate na svoji internetni strani je nekaj posebnega ( negativ efekti oz. je črno-bel). Od kod ste črpali idejo, ki je meni osebno zelo všeč?
Urška: Video za Skrivnosti je delo Mihe Knifica, vsestranskega umetnika in režiserja, ki je nedavno na Švedskam posnel celovečerni film Noč. Ta tip je tako poln zamisli, da je že pogovor z njim zanimiv. Poslušal je komad in me spraševal o besedilu. Videospot mogoče res ni nek proračunski izdelek, ima pa v sebi veliko interpretacijske moči; vsak si ga lahko drugače razlaga. Gre pač za nekakšne prebliske, ki se dogajajo v glavi, skrivnosti, ki "govorijo v očeh". Mogoče zato negativ efekt, za kaj več bi bilo njega vprašat.
RockLine: Kaj poslušajo BPP v prostem času in kateri so vaši vzorniki?
Urška: Vsak od nas bi rekel kaj drugega, čeprav sorodnega. Poslušamo rock, hard rock, glam rock in pop rock, pa tudi zvrsti, v katerih ni korena "rock". Tole bo nagravžno klišejsko, ampak resnično: kdor ima rad glasbo, ima rad vso (kvalitetno) glasbo. Tako smo tudi ljubitelji npr. bluesa, metala in ni je čez dobro klasiko … V avtu pa imamo trenutno Nickelback, Van Halen, neke chilly in groovy kompilacije.
RockLine: Si edina ženska v bendu. Kako obvladuješ štiri moške? Je včasih težko z njimi?
Urška: Ni težko; to so tako pohlevni, prisrčni fantki.
RockLine: Kako si nabiraš energijo oz. od kje jo črpaš in kaj najraje počneš v svojem prostem času?
Urška: V glasbi lahko uživaš tudi, če si sam med stenami; nekaj drugega pa je vzajemna energija, ki se sprosti na dobrem koncertu. Tisti feedback je največji fiks energije. Poleg tega pa majhne preproste stvari, ki te košček za koščkom delajo srečnega. V prostem času delam marsikaj – ne pomnim, da bi mi bilo kdaj dolgčas. Zanimam se za vrsto stvari …
RockLine: V katerem poklicu bi se še našla poleg petja?
Urška: Uf, koliko je še izzivov na svetu … Sicer pa me privlači vse v zvezi z ustvarjalnostjo in umetnostjo; blizu mi je delo v družbeni smeri, na primer turizem, kar je tudi moj podiplomski študij. Ali pa - kdo ve, mogoče bom nekoč varuhinja pravic živali.
RockLine: Kaj ti je v življenju najbolj pomembno?
Urška: Ljubezen. V vseh smislih. Sem torej spada tudi glasba, ki je ena mojih ljubezni.
RockLine: Kako bi opisala svoj značaj? Kdaj je Urška najbolj Urška?
Urška: Lahko rečem, da imam odprte oči in srce. Čeprav velikokrat odsanjam, znam najti trdna tla. Sem zelo čustvena in zaščitniška do vsega, kar imam rada. Najbolje, se mi zdi, da so me opisali kot bojevnico in nežno duš'co v enem; ta dvojnost mislim, da se začuti zlasti v glasbi in na odru.
Foto: Tinkara Šefic
na vrh