"Kako opisati evolucijo, ne da bi tratili tisoč besed? Dovolj je le pol ure časa, odprta glava in pripravljenost na predajanje glasbi, ki je vse prej kot običajna, v glasbeni nosilec pa je dostavljena iz vse prej kot običajne embalaže. Nič ni tako, kot bi pričakovali, saj je pričakovano klišejsko, pusto in brezvezno, Grrizli Madams pa so le dve leti po izjemnem petercu krasnih skladb na prvoponujenenem EP-ju dorasli nalogi svetu ponuditi celovečerec brez primere. SNTNTN je brezbesedna mantra in popolna komunikacija čutov, ki pa ostaja zvesta svojemu organskemu izvoru, gejzir norih idej ter zametkov krasnega novega sveta v času brezupne sivine sedanjosti pa barva nebo z barvami srčnih čaker treh posameznikov, ki ostajajo zvesti samim sebi – brez pokoritve in odpovedovanja svoji kreativni sli! Kako močno bije srce najglasnejšega in najbolj stonersko sanjavega medveda na slovenskem, smo preverili kar sami in v zaodrju ljubljanske Gale Hale, kjer se je trio pripravljal na ognjeni krst ter splavitev svojega dolgo pričakovanega prvenca. Beseda, ki opiše vse, je lahko le ena sama – strast!"
RockLine: Lahko povem, da sem res počaščen, da ste si ob izidu vašega prvega polnokrvnega studijskega albuma vzeli čas, da spregovorimo o tem, kaj Grrizli Madams so oziroma kaj ste bili od samega začetka dalje ter kaj predstavljate danes – leta 2012. Najprej velja izreči iskrene čestitke ob izidu prvenca. Po EP-ju V vrtincu vsemogočnega miru, ki je izšel leta 2010 smo tako deležni nekega logičnega ali ne tako logičnega nadaljevanja, saj je razlika med obema očitna. Kako sami ocenjujete celotno zadevo?
Miha Vodušek: Madoniš! To je kot stara in nova šola.
Matej Hočevar: Odraščamo! (smeh)
Gašper Prus: Jaz se strinjam s tabo.
Matej: Ja odraščamo, zorimo v glasbi, spoznavamo njeno novo širino, skušamo v samem konceptu naših skladb iti malo širše kot pa smo bili tega pred leti vajeni, tako da to nam nekako tudi uspeva in v tem prav uživamo!
RockLine: Sam slišim (če govororimo o EP-ju V vrtincu), da je bil začetek bolj utemeljen na feeling, ki se je razraščal v daljše structure, komadi so bili že v osnovi zastavljeni daljše kot na novi plati SNTNTN. Nova plošča se mi zdi vsaj na prvi pogled bolj strnjena, a raznolika. Kako ste lahko v tako kratkem času šli v popolnoma drugo smer kot doslej?
Gašper: A veš kaj je zanimivo? Da je kar nekaj komadov iz istega časa, ko smo EP posneli – recimo Khakhua Kumu pa Prehodna kuhna (Transitional Kitchen) sta dva komada, ki smo ju imeli že tisti čas narejena, iz tistega časa pa je tudi Chapinero Alto. Zanimivo, das mo dali tistih pet komadov na EP in ne vem, zakaj smo se odločili prav za tistih pet, a se nam je to takrat zdelo dobro in ko sedaj pogledam za nazaj, se mi zdi, das mo se dobro odločili, ker sta EP in plata popolnoma drugačna. Sta pa obenem tudi na tej plati dva komada, ki se raztegneta čez šest minut. Na prvi plošči je bil namreč le en, ki je presegel čas šestih minut. Mogoče so bili komadi na prvencu bolj ravlečeni, manj se je v posameznih komadih znotraj dogajalo.
Miha: Sam bi rekel, das mo se v duši razširili, zvokovno pa ne toliko. Jaz mislim, da je EP bolj široka plata in se vleče po počasnosti, je pa en začetek in nek konec. Vsi so pričakoali, da je pri petem komadu na EP-ju konec, a bi bil lahko v bistvu začetek, začne pa se podobno počutje prav na novem albumu.
Gašper: Konec Darkota (zadnje skladbe na prvorojenem EP-ju op.p.) bi moral biti začetek te plate.
Miha: Mogoče, če bo prišla kakšna dvojna plošča ven … (smeh)
RockLine: Prav EP je bil moje prvo seznanjanje z Grrizli Madams. Različni vplivi, ki so kovali vaš glasbeni izraz so se spreminjali in levili. V začetku je bil vaš zvok bolj thrashersko obarvan. Od leta 2008 dalje je Grrizli bil bolj thrashersko obarvan, kar naenkrat pa je zajadral v blj stonerske vode. Kako to?
Matej: Ja odrasli smo! Ni se nam več dalo igrat tako hitre glasbe, prav tako ni pasalo več toliko distorzij. Tu smo šli en korak naprej, smo se upočasnili, uporabili malce blažji zvok in to je naše logično nadaljevanje v ustvarjanju.
Miha: Jaz thrasha sploh poslušal nisem … (smeh)
Gašper: Miha je v bistvu outsider …
Miha: Jaz prihajam iz bolj rocerskih vod, bolj akustičnih, flamenko rockerskih vod, bolj kitarskih vod. Bas sem v bistvu začel igrat enih sedem let nazaj, za sabo pa imam dobrih dvajset let kitare.
RockLine: To se sliši v skladbi Emotionless Euphoria, ki da res emocionalno akustično noto vašemu prvencu. Sem bil prepričan, da to vidva z Matejem skupaj odigrata, nato pa izvem, da je vse prišlo izpod tvojih prstov, Miha. Lep vstavek da plati pomiritev, ki mu sledi še veliki finale …
Miha: Jaz sem mateja vabil, da bi prišel zraven, a je temu kljubovalo verjetno pomanjkanje časa … (smeh)
Matej: Zaspal sem, v bistvu … (smeh)
Miha: Tako sem moral nekako na hitro posneti kitare in to kar dvakrat … (smeh)
RockLine: Razlog našega nocojšnjega srečanja je kot rečeno izid prvenca SNTNTN. Kakšna je rdeča nit album? Je kakšna zgodba? Na CD-ju se najde kar nekaj zgodbic, ki so lahko krasna provokacija in iztočnica za poglabljanje, pa me zanima, če obstaja kakšna krovna zgodba, zaradi katere je celota trdna in stoji kot samostojna pripoved?
Matej: Ne! Ni bilo tako in po tem konceptu. Komadi so nastajali postopoma v dolgih mesecih in letih in neke začetne ideje, ki bi vse usmerjala, tu ni bilo. Vse je prihajalo sproti in z idejami in ko se je nabralo dovolj komadov, smo rekli: “OK, dečki: gremo v studio, to posnet in vreči to v ploščo!” in to je prišlo ven!
Miha: Jaz mislim, da premoremo dovolj duševne širine, da se lahko vsak poslušalev prepusti, med poslušanjem naše glasbe zamiži in ga lahko odpelje – v bad ali v super. Ni pa neke smeri, po kateri bi folk po treh minutah prvega komada plesal, nato pa ne več. Malce smo zasanjani, malce jazzy, smo malce headbangerski in cikli se sklepajo …
RockLine: Plata se je snemala od novembra 2011 pa do letošnjega januarja. Sklepam, da so si meseci ledili kot niz usklajevanj za vikend in ste tako z usklajenimi urniki seli v studio ter delali. Kakšna je bila izkušnja studia v primerjavi s prvim izletom med konzole?
Gašper: Sam bi rekel, da je bil princip podoben, če ne celo enak in identičen. Najprej smo šli gor, da sem jaz posnel bobne en vikend, nato je Miha naslednji vikend posnel bas …
Matej: Šli smo v studio z isto ekipo in z istimi producenti po istem vrstnem redu, kot smo to na prvencu že spoznali. Kul je bilo!
Miha: Jaz bi rekel, da smo na plati malce bolj vedeli s čim prihajamo v studio in kaj hočemo – glede sounda, glede samega snemanja …
Gašper: Malce smo posodobili opremo vmes. V bistvu res …
Matej: Zvokovno je res drugačna plata!
RockLine: Kaj pa ste prenovili? Kitara je verjetno nova, ojačevalci, bobni …
Gašper: Bobne sem potem kupil, ko smo že posneli, pa tudi bas smo …
Miha: Tudi bas sem kupil, ko smo že vse posneli! Teden dni po posneti plati smo šli vsi trije v Italijo na nek team building, si kupili nove inštrumente in ko je bila celotna plata posneta, smo prišli z vsemi temi inštrumenti nazaj. Jaz z basom, Mate z novo glavo …
Matej: Razen kitarista, ki je imel že vse nabavljen!
Gašper: Ti si imel srečo, ker si zadnji snemal!
Miha: Tebe smo lahko pre-ampal …
Matej: Ampak res je – sedaj smo mogoče tudi v tem zvočnem pogledu majčkeno drugačni, kar pusti tudi na glasbi nek pečat.
RockLine: To pomeni, dab o današnje krstno dejanje kot SNTNTN ampak popolnoma drugače?
Miha: Kot naš vsak koncert!
Matej: Tako je, kot vsak koncert!
Miha: Mi že dve leti igramo zelo podobne komade, le ene dva sta nova …
Gašper: Trije, ker smo pa ene dva le ene dvakrat igral … Enega celo samo enkrat v živo … Vitogneva …
Miha: Tako bodo ti res fani posznali vse, kar bomo danes igrali! Ni nič novega …
RockLine: Bo dejansko na sporedu tako EP kot polnokrvni prvenec?
Gašper: Ja, EP ne bo popolnoma …
Matej in Miha: Če boste hoteli, publika!
Matej: Če boste plesal in izkazovali svoje filinge potem bo šlo …
Miha: Akustičnih kitar pa nisva prinesla s sabo …
RockLine: Saj prav zaradi tega rahlo razočaranje z moje strani, saj sem upal na nežnejši medley med divjimi zvokovnimi uzurpacijami in popolnim pohanjem … (smeh)
Miha: Ne vem, če se za 40 sekund splača postavljat opremo za kitaro. Že tako smo dali komaj ojačevalce v avto! (smeh)
RockLine: Pravi moški ima jajca in se upa, ne? (smeh)
Miha: Če ima pravi moški tovornjak, potem mogoče! (smeh)
Matej: Dobro nas izzivaš, a se nam res ni dal naložit še akustične kitare, ker ne premoremo karavana …
RockLine: Plata je tu – takšna kot je in nič se ne more spremeniti, ker je mastering že narejen …
Gašper: Točno tako, ja! Vse je naštancano in fertih!
RockLine: Ko ste dali prvič CD v predvajalnik in prisluhnili zadevi – je popolnoma izpolnila vaša pričakovanja, ali pa že čutite, da so na vidiku spremembe, po katerih se bo Grrizli Madams nabildal v popolnoma drugi smeri na naslednjem studijskem nadaljevanju?
Miha: Lahko jaz prvi povem, da sem moral sam osebno dat notri šestič plato v predvajalnik, da sem jo začutil.
RockLine: Meni pa je šla v prvo, zato sem se te izkušnje sprva ustrašil, saj k ogre nekaj brez kosti, mora nekje nekaj smrdeti …
Gašper: Ti nisi bil priča procesu, ko smo mi to poslušali in končni izdelek je bil kar deseti miks, kin am je bil najbližje popolnosti …
Matej: Plata ni profi in to se sliši, ampak …
Gašper: Prav s tem namenom, ker nismo hoteli imeti skulirane variante, smo šli v studio in naredili to, kar smo. Mi igramo to za hobi in ne sanjamo, da bomo šli …
Matej: mi nismo tehnični bend! Vseeno nam je če kdaj kaka struna ali tri naenkrat zazvenijo.
Gašper: Tudi če kdaj snare narobe udarim … To je tisti čar, da so drobne napake, ki dajo čutiti življenje in človeškost.
RockLine: Organski ste.
Gašper: Točno tako!
RockLine: Prav zato sem se zaljubil v vaš zvok in studijske izlete, ker ste zmogli biti na prikupen način nematematični, neobremenjeni z metronomi in picajzlasto suhostjo. Čuti se švic, energijo in vašo medosebno komunikacijo, ki mora v bendu enostavno biti … Grrizliji vse prej kot diktatura zvenite kot demokratično okolje, ali se motim?
Matej: Popolnoma prav imaš!
Gašper: Podpišem! (smeh)
Miha: Ja seveda – večina prevlada nad manjšino, ne? (smeh)
Matej: Tudi naša usmeritev je takšna – po mindu smo alternativci, svobodni moderni globalni ljudje, ki se ukvarjajo z alternativno glasbo in predstavljajo neko subkulturo.
RockLine: Ali obstaja kakšna ideologija, za katero se ogrevate? Ne v nekem negativnem smislu izmov, ampak ali zagovarjate kakšno politično frakcijo in idejo , s katero bi bilo po vaše možno izboljšati svet in ga premakniti na boljše?
Miha: Predvsem svobodomiselnost je pomembna!
Matej: Pa tudi smo hipiji, ne?
Gašper: Ajde pa naj bo! (smeh)
Matej: Pa metalci po zvočnem izrazu.
Gašper: Še zmeraj hodimo v službe, kjer moramo biti malo bolj uštimani in tako smo hipiji recimo bolj v razmišljanju.
Miha: Jaz bi rekel, da imamo bokse in feršte vdelane bolj v zemljo kot na nebo!
Matej: Samo s politiko pa to nima zveze z nobeno politiko … (smeh)
RockLine: Potegne tudi to, da je oblikovanje vse prej kot za spregledat in prvenec izgleda, kot bi se vse narobe obrnilo, saj je hrbtna stran začetna stran in obratno. Je šlo za namensko dejanje ali se je pri tisku vse hudo ponesrečilo in je bilo prepozno za popravke? (smeh)
Miha: To je napaka, ja … (smeh)
Gašper: Jaz sem to sforsiral in to iskreno povem. Sam sem to prvič videl na plati The Maggot od meni ljube zasedbe The Melvins. Oni so to prvi poskusili in začeli furat, ko so šli k založbi Ipecoc (legendarna alternativna založba v rokah nekdanjega prvega grla skupine Faith No More Mikea Pattona op.p.). S trilogijo The Maggot, The Crybaby in The Bootlicker so se odločili za obraten tisk in ko sem jaz to videl, je bila ideja res fenomenalna. Zadnja stran ima večjo povšino in jo lahko bolj izkoristiš za ovitek.
Miha: Mogoče bomo znani tudi po tem, da se CD zajebano kontra odpre … (smeh)
Gašper: Meni enostavno ni jasno, zakaj niso začeli to že prej furat.
RockLine: Večji poudarek je na komadih in ne tem, da zaslepite z neko lepo slikico. Ta je drugotnega pomena, šteje pa glasba in sporočila …
Miha: Sicer je najlepša slika notri, v ovitku (skupinska fotografija op.p.).
RockLine: Minimalizem v vseh ozirih je kul, a pogrešam en podatek. Na plošči sem slišal en ženski glas, ki se pojavlja kot privid, ni pa naveden na ovitku …
Gašper: To je Luka! To je ona! Vse smo navedli notri! Nihče ni izostal!
RockLine: Potem sem sam zelo šlampast pri prebiranju podatkov na CD-ju …
Matej: Lepo da priznaš! (smeh)
RockLine: Luka ima potem zelo ženstven glas …
Gašper: Gre za špikerco iz Radia Študent – ime ji je sicer Katja …
RockLine: In Katja očitno študira ali pa vsaj obvlada španščino?
Gašper: V bistvu ne …
Miha: Izgovorjavo pa kar, se mi zdi …
Gašper: Izgovorjava pa je originalna.
Matej: Pa ti je bil vokal všeč ali ne?
RockLine: Mene je zelo povleklo na uvod skladbe Stop od Jane’s Addiction … Jaz sem se zarolal v devetdeseta …
Miha: Bamby Molesters imajo podobno špansko foro na plošči Sonic Bullets. Tako smo prišli do ideje da bi imeli na plošči ne petje, ampak recital. Danes bomo predstavljali album kot celoto pred ljubljansko publiko sicer prvič, komade pa smo pred ljubljansko publiko, saj je Channel Zero kakih šest komadov slišal že veliko prej.
Matej: Priznajmo – te komade igramo že od nekdaj! (smeh) Nismo kot Floydi ali Stonesi, ki imajo po 25 plat in tako …
RockLine: Pa si želiš, da bi bilo komadov toliko, da bi se začeli kregat zaradi nenormalnega števila komadov in bi bobnar navijal za eksotiko iz prvega albuma, kitarist za modernizem 26. plošče, basist pa za avantgardo trinajste plate?
Gašper: Kaj pa Pearl Jam, ki lahko na turneji lahko igrajo vsaj dan turneje povsem drugo set listo? Na vsaki turneji lahko odigrajo 50 komadov.
Miha: Stonesi jih imajo dobrih 200! (smeh)
RockLine: Saj prav zato – čez 20 let, če zaidemo v virtualno projekcijo Grrizlijev čez 20 let. Poigravam se s tem, da je letos apokaliptično leto 2012 in to prinaša za moj okus dobre plate, kar zadeva slovenski podalpski košček raja kot tudi globalno dogajanje. Lahko s celotnim svetom tripate do bridkega konca 21.12.2012, če pa ga preživimo in sveta ne bo konec – kakšne so vaše aspiracije za prihodnost? Kakšni so daljnoročni in kakšni kratkoročni cilji?
Miha: Kakšna dva komada bomo po mojem še naredili do takrat … (smeh)
Gašper: To bi nam nekako moralo rata, ja …
Matej: Mogoče bo kaj več vokaliranja.
Miha: Pol komada imamo že napisanega. Komad je na poti, besedilo pa še probavamo. Smo šele na začetku, a z majhnimi koraki se daleč pride.
RockLine: In naslednja plata bo šla, slepam, po isti poti hitrosti, ko je po EP-ju kmalu sledil prvenec.
Miha: Ne, niti približno ni še nič.
Gašper: Ta hip imamo napisanega …
Matej: Zero! Tri leta še ne bo plate in to je minimum, tako se navadite – mi delujemo počasi in s svojim tempom ter po filingu.
Miha: Naj bo dovolj to, dab o današnji concert prvi, na katerem bodo Grrizli uporabili vokale.
Gašper: Ja, to je čisto prvi tovrstni koncert!
RockLine: Ste to prej vsaj predhodno preverili na vajah ali bo nedolžnost glasilk izgubljena kar na odru, eksibicionistično?
Gašper: Smo, seveda …
Miha: Ene štirikrat pa smo, ja! (smeh) Vse je bilo odvisno od tega, koliko je bilo mikrofonov na vajah! (smeh)
RockLine: Organski eksperiment večnih presenečenj se torej nadaljuej tudi v živo. Pred koncem pogovora pa še kakšna vaša sklepna misel ali vaša mentalna vokalna mantra, ki jo lahko podelite z bralci RockLinea?
Miha: Vidimo se v sredo pred parlamentom!
na vrh