Po nekajletnem zatišju se je zgodil trenutek, ki ga je Slovenija le dočakala – prleški kolektiv udarnih grunt rockerjev je po izlivu Strupa sklenil v sklede vedno lačnih poslušalcev vsuti nadstandardno bogato bero nove glasbe, ki je poleg zvoka obogatena še z vsebinskimi in oblikovnimi dodatki – s poezijo, ki poziva k socialnemu ozaveščanju in puntu proti samodržcem. Fakti so nevsakdanji in za slovenski prostor prekleto zahtevni zalogaj, kar sem od skupine Dežurni krivci lahko le pričakoval, se nadejal, do zadnjega hipa pa nisem bil siguren, da bo nov odmerek rockerskega zlata tako piker, kot so bili prejšnji. Vprašajev je bilo veliko, odgovorov pa ne toliko, ker pa so možje iz Svetega Jurija ob Ščavnici upravičeni do kvalitetne, polne predstavitve, je svojo dozo resnice in razkritij za naše bralstvo podal dolgoletni, ustanovni član zasedbe, bobnar Igor Ketiš. Razkrivanje je terjalo malce truda, prek računalniških ekranov pa so se korak za korakom le malce razprla vrata v svet prvinske puntarske duše nekonformistov in upornikov z razlogom.
Rockline: Kot skupina aktivno delujete že od leta 1996 dalje in to častivredno dobo sedaj obeležujete s četrtim albumom Fakti. V čem se Fakti razlikujejo od preteklih del in kako to, da ste si v tokratni malhi ponujenega odločili storiti korak več ter se poleg glasbe v kompletu ponuja sedaj nekaj, kar Slovenci sicer od nekdaj skrbno negujemo, a vprašanje kako redno prebiramo – poezija?
Igor Ketiš: Fakti je album, katerega osnova je poezija, pesniška zbirka Marka Čuša, našega kitarista. Ko smo po dveletni pavzi zopet začeli vaditi, smo imeli manjšo ustvarjalno krizo oziroma nismo imeli prave ideje kaj delati. Marko je prinesel enkrat na vaje te svoje pesmi in jih ponudil. Napisal jih je med to pavzo, nekaj pa še v času samega ustvarjanja plošče. Ko smo to prebrali smo takoj vedeli da je to to. Naslednja razlika na plošči je ta, da pevec Leon nima v rokah kitare ampak je samo vokalist. Ker so pesmi pisane kot pesmi (poezija) in ne kot pesmi za glasbo, s kiticami in refreni, je Leon rabil to svobodo, da je lahko to naredil. Seveda so se potem tudi drugi inštrumenti prilagajali temu. Naslednja razlika je v tem, da smo pesmi posneli v živo, najeli smo kulturni dom v Rušah, tam postavili studio in zadeve posneli v dveh dneh. Producent, tehnik, snemalec je pa isti kot na plošči Strup, to je Hannes Jaeckl.
Rockline: Sodelovanje s Hannesom se je že na Strupu izkazalo za faktor, ki vam je dal dodatno vrednost in bolj poln glasbeni izraz. Kako se je studijsko sodelovanje razlikovalo od sodelovanja na Strupu na tokratni poti po epohah Faktov?
Igor: Hannes je človek, ki ima zelo veliko znanja za delo v studiu, prav tako pa smo se med snemanjem Strupa spoprijateljili in se večkrat tudi družimo. Je človek, ki postane v času snemanja član benda in sodeluje tudi z idejami pri samih komadih. Naša želja na Faktih je bila, da dobimo in predstavimo neki občutek »v živo«, to pa smo naredili s tem, da nismo posneli v studiu. Osnovna ideja glasbenega izraza Faktov je ta živost - hoteli smo nestudijski zvok, ki ga premoremo, ko igramo na odrih.
Rockline: Vsak album ima svoje težke začetke nastajanja. Kako se je album pisal tokrat? So vsakodnevne obveznosti kakorkoli načele pretočnost vaših kreativnih tokov? Kako je bilo s klimo v sami zasedbi?
Igor: Besedila za album je napisal Marko, 30 jih je v zbirki, od tega 12 uglasbenih, glasbo pa smo delali skupaj in nastajala je iz jamov na vajah, na začetku smo jamali in potem dobre ideje obdelovali. Po našem premoru in ponovni združitvi je bila klima v bendu veliko boljša- v glavi smo si malo razjasnili stvari, videli smo, da vsi štirje zelo potrebujemo bend. Vsakodnevne obveznosti seveda vplivajo na delo v bendu, ampak izkušnje pridobljene skozi takšno življenje ga bogatijo.
Rockline: Plošče se dandanes predstavlja s konkretnimi videospoti, pa me zanima ali imate karkoli Faktino zastavljenega za novi album? S čim, s kom in kako boste prebijali led tokrat?
Igor: Za pesem Sloni je že posnet video, delala ga je ekipa GBTM, Matej Kolmanko, Dominik Fras in Gregor Purgaj. S to ekipo sodelujemo tudi na koncertih, saj je koncert spremljan z videoprojekcijo, ki je delo te ekipe. Vse uradne fotografije je naredil odlični fotograf Dominik Fras. S temi ljudmi smo res zadovoljni, saj so tudi oni našli nek smisel in predvsem voljo do ustvarjanja v tem projektu in da celotni Fakti, tu mislim knjigo, cd, koncerte, fotografije, video, animacije, izgledajo tako, kot zgledajo, je zaslužna celotna ekipa.
Rockline: Kljub dolgoletnemu stažu se zna zgoditi, da vas številni, predvsem mlajši poslušalci, še niso uspeli spoznati. Kako bi opisali čisto esenco skupine Dežurni krivci in katera je krivda, ki jo z delom v skupini voluntersko prelagate na svoja pleča? Lahko razpostrete svojo zgodbo na nekoliko obširnejši način (kako ste se našli, od kod je prišlo samo ime in kako se je konstituiral sam glasbeni izraz? Kako je bilo z menjavami članov in na neobremenjeni način naredite evalvacijo celotne 17-letne zgodovine zasedbe)?
Igor: Verjetno je res, da nas mlajša generacija ne pozna toliko kot malo starejša, saj zadnja leta nismo bili toliko v živo na odrih. Menim, da se bend v resnici lahko spozna samo v živo, na odrih. Vse te neomejene informacije, do katerih imamo možnost priti preko interneta, omogočajo le površno spoznavanje benda. Torej upamo, da je mlad človek še toliko neodvisen in željan, da informacije, ki se mu ponujajo preko medijev, gre tudi preverit. Če je tako, mislim, da nas bodo ljudje na koncertih lahko dobro spoznali. Zgodba benda pa gre nekako tako: 1996 leta smo prišli do ideje, da bi imeli bend, že pred tem smo bili dobri prijatelji, vse je zanimala glasba in vsi smo igrali akustične kitare. Nato si je Leon kupil električno kitaro, mene so zanimali bobni, Marko je itak bil vedno super kitarist, Tomas pa je rekel, da bo prijel za bas. Samo ime smo si zbrali, ker smo si ga morali in Dežurni krivci se nam je zdela najboljša ideja, pa še malo je spominjala na nas v tistem času v naših krajih. Potem je pa sledilo delo in vaje. Moram reči, da smo vadili dokaj pogosto, dvakrat tedensko, ne glede na druge obveznosti. Idej smo bili vedno polni in, ko smo imeli dovolj pesmi smo posneli prvi album. Brez tega, da bi razmišljali, da bi lahko bilo kasneje bolje. Menimo, da je potrebno material posneti, ko ga imaš pripravljenega in ga potem ne popravljati v nedogled, potem tudi ni problema s tem, da se ne bi videl razvoj benda kronološko po dellih. Potem so pa v teh letih nastale plošče Nikogaršnje mesto, Kakor Človek, Strup in sedaj Fakti, vmes je bila še ena akustična Izštekani, ki je bila posneta na valu 202. Najpomembnejši so nam bili vedno koncerti in teh se je kar nabralo v teh letih. Sam zvok benda se je pa pridobival z izkušnjami. Vedno pravim da bend, ki ne obstaja 10 let, ni bend- to so lahko odlični glasbeniki in ne vem kaj, ampak tistega, kar ima bend, se ne da naučiti. To lahko dosežeš samo z izkušnjami, s koncerti, z druženjem, z vožnjo s kombijem… Članov nismo menjavali nikoli, Dežurni krivci lahko obstajajo samo v takšni zasedbi, kot smo- če bi se menjal en član Dežurnih krivcev ne bi bilo. To bi se lahko verjetno zgodilo samo v primeru, če kateri od nas gre »špilat« na drug svet, pa še to je malo verjetno. Ko gledamo na stvari za nazaj vidimo, da nič ne bi spreminjali. Smo zadovoljni s tem, kar smo naredili- vsaka izkušnja je vplivala na naš razvoj, tako v bendu kot v življenju
Rockline: Kot skupina ste bili od nekdaj družbeno kritični. Sam vedno pravim, da okolje kleše človeka, kot eden redkih prleških glasbenih fenomenov pa svojo naracijo na garažni gruntovski način pišete na sebi lasten način. V čem se po svojih besedah dejansko razlikujete od vseslovenske in vseevropske ali vsesvetne konkurence in ali je po toliko letih ustvarjanja v vaši glasbi več fatalizma, optimizma ali pesimistine note kot v primerjavi z začetki? Kaj in kako se je spremenilo kar zadeva vsebino, formo in umetniško svobodo kreativnega kolektiva od prvega dne dalje do danes?
Igor: Mi smo na besedila, dali vedno veliko, so nam zelo pomembna. Večina jih je v slovenščini, ker jo najbolj obvladamo, tudi besedila, ki so v angleščini so bila vedno predebatirana in lektorirana s strani Melee( Werefox), ki angleščino res obvlada. Verjetno se v tem tudi razlikujemo od veliko bendov, nikakor ne od vseh, saj obstajajo tudi bendi z odličnimi besedili. Me čudi včasih, ko slišim kakšno besedilo, ki je bolj slabo, pa si mislim, pa kaj ga niso prebrali preden so ga uglasbili :) Ampak kakorkoli, nerad sodim druge bende in najbolje, da o tem kaj je pri nas dobrega sodijo drugi. Naša besedila, mislim, da so bila od samega začetka na nek način podobna, res da so na Faktih vsa delo Marka Čuša in so tematsko napisana, oz. gre za neko zgodbo od 1991 leta s pogledom v prihodnost. Vsa besedila so »trda«, realna, vendar se v veliko njih vidi izhod iz situacije oz. pozitivna prihodnost. Kar se tiče umetniške svobode pri ustvarjanju, nismo imeli nikoli omejitev. Vedno smo delali tisto, kar se nam je zdelo v redu in pazili, da čim manj spominjamo na koga ali ga kopiramo.
Rockline: Sodeč po zvočnih levitvah iz albuma na album prihajajo pri vas na plan številni in raznoliki glasbeni vplivi. Kateri so tisti neposredni viri, ki jih lahko izpostavite kot DNK zapis zasedbe Dežurni krivci? Katera imena, morebiti knjige ali pa filme bi lahko vpisali še v niz tistega, kar vas je definiralo kot zasedbo na prvi dan nastanka in kako je s tem danes?
Igor: Bolj kot knjige, mislim, da so na nas vplivali filmi in predvsem glasba. Veliko je tega kar smo poslušali, veliko debatiramo o dobrih filmih, dejstvo je, da imamo podobne okuse in vse to vpliva na nas. Kateri filmi ali bendi so vplivali je nemogoče našteti, ker jih je preveliko. Je pa zanimivo, da so včasih glasbeni kritiki v naših pesmih slišali bende za katere smo mi prvič slišali.
Rockline: Glede na dejstvo, da ste svojo pot dodobra začrtali tokrat z založbo God Bless This Mess me zanima, kakšno je sodelovanje in kakšni so načrti, ki jih imate sedaj skupaj spisane tako z založbo kot sami med seboj? Se poleg osvajanja Slovenije obeta tudi desant na odre onkraj meja naše države (če da – kam in kdaj?)?
Igor: Z GBTM smo zelo zadovoljni, se poznamo, si zaupamo, si pomagamo in vsem je to hobi. Torej je naveza najboljša do sedaj. Obetamo si najprej koncerte po Sloveniji, upamo tudi na kakšne festivale poleti, jeseni pa mogoče tudi tujina- nam je nekako najbolj pri srcu Balkan. Bomo videli, s tem se ne obremenjujemo in pustimo da teče tako kot teče.
Rockline: Po novodobnih zapovedih glasbenega založništva je vaša plošča tokrat na voljo tudi v popolnoma breztelesni download obliki. Sam menim, da je glasbeno delovanje z nastopom interneta postalo na eni strani bistveno cenejše in enostavnejše, izgubil pa se je tudi velik del čara, ki so ga svoj čas za ustvarjalce imeli tako podpis založniške pogodbe kot tudi sam izid plošče in nadaljevanje diskografske linije na način, po katerem ima poslušalec kaj konkretnega za prijeti v roke. Kakšen je vaš stav glede tega in kakšna je vaša vizija založniške prihodnosti ter prav tako kakšna je usoda ustvarjalcev jutrišnjega dne?
Igor: Nam so bili vedno najpomembnejši koncerti, zato smo že tudi ploščo Strup dali na internet zastonj.To smo videli da je dobra poteza, saj so prišli ljudje na koncert in so poznali našo glasbo in besedila. Če pa kdo želi imeti izdelek v roki, ga lahko kupi. Tudi z oblikovanjem se vedno zelo potrudimo - Marko je poleg tega, da je odličen pesnik, tudi odličen oblikovalec. Velike založniške hiše se bodo že znašle, itak so se preveč bogatile. Upam samo, da ne s poseganjem v zakonodajo in stiskanjem ljudi samo zaradi hlastanja za dobičkom. Za neodvisne bende pa je to, da se glasba izmenjava zastonj, samo dobro in pomeni več koncertov.
Rockline: Svoj delež ima v tej zgodbi tudi SAZAS, ki je pustil na ustvarjalnem delu glasbenikov za marsikogar grenak priokus v ustih. Ali obstajajo kakršnekoli bolj zdrave alternative za zaščito glasbenikov in če da – kakšne?
Igor: Ne spoznam se veliko na zakonodajo okoli zaščite pravic, vem pa da Sazas s svojimi nejasnostmi in pravili ni najboljša opcija. Sazas je problematičen tudi s strani klubov, ki delajo in prirejajo nekomercialne koncerte. Vsa ta pravila in položnice jemljejo voljo ljudem do dela. Zaščita bi morala delovati v primeru, ko ti kdo ukrade avtorsko delo in se podpiše pod njega ali pa ko ga kdo uporablja v komercialne namene. Vse ostalo se mi zdi nesmiselno.
Rockline: Sklepna misel in nagovor bralcem Rocklinea je popolnoma v vaši domeni, fantje.
Igor: Sklepna misel bi bila: ljudje- mislite s svojo glavo, ne verjemite slepo medijem, hodite na koncerte in bodite dobri. Vse to se splača! Se vidimo na koncertih!
Rockline: S tem zadnjim dejanjem tokratnega mailerja pa se vam za trud in v intervju vloženo energijo res iskreno zahvaljujem tako za čas kot izčrpnost. Upam, da se kmalu snidemo, celotni ekipi pa želim dobro, kreativno in izkustveno ter finančno bogato leto, ki naj nas popelje vsaj iz umetniške recesije ter vsuje v ušesa in v srca dobro mero udarnega rocka z jajci!
na vrh