Ameriška zasedba Pentagram je s svojim delovanjem začela že v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in velja za enega izmed pionirjev doom metala. Edina stalnica skupine s turbulentno zgodovino je osrednja figura, eskcentrični vokalist Bobby Liebling, ki je obenem kriv za prepoznavnost in obskurnost zasedbe. Pentagram so bili namreč v začetku svoje kariere ves čas na robu uspeha, ves čas le korak od podpisa pomembne pogodbe z veliko založbo. A kljub veliki želji so vsi upi za skupino odtekli prav zaradi Bobbyja. Ta je že v mladosti padel v neizhodno brezno zlorabe drog - zaradi eskscesnega drogiranja je zamujal na vaje, ni prihajal na koncerte, sprl se je s številnimi člani skupine, producenti, predstavniki založb… in Pentagram so, kljub kvalitetnim studijskim izdajam, tonili v vedno globlje brezno pozabe. Dokler ni luč sveta leta 2011 ugledal odlično dokumentarec Last Days Here, ki spremlja ponovni vzpon skupine in Bobbyjev (uspešni?) boj z drogami. Pentagram so se prvič v svoji dolgoletni zgodovini letos ustavili na MetalDays festivalu v Tolminu, kjer so s fantastičnim koncertom upravičili svoje legendarno ime. Pred koncertom sem z Bobbyjem opravil tale intervju, ki pa bi mu težko rekel intervju v klasičnem pomenu besede, saj so dolga leta zlorabe drog pustila svoje posledice. Bobby namreč pade v tok misli in zdrdra vse o čemer ga nisi vprašal. A Bobby je pač Bobby.
Bobby Liebling je v zadnjih nekaj letih z znova aktivnimi Pentagram obredel svet, poletna turneja pa ga je prvič v zgodovini zasedbe pripeljala v Slovenijo, kjer je skupina nastopila kot ponedeljkov headliner drugega odra Metaldays. Dobrodošlico sem Bobbyju izrekel kako uro, dve pred njihovim koncertom in ga povprašal, kako je s turnejskim življenjem.
Najlepša hvala. Včeraj smo imeli prost dan, ki smo ga preživeli na Dunaju. Mislim, da je bilo to včeraj, na turneji se dnevi med seboj hitro pomešajo. A jutri ob devetih zvečer bom že doma, pri svoji ženi, čeprav mi je prepovedala približevanje. Imela sva hud verbalni prepir, nikoli je ne bi udaril, a hudo se me je ustrašila in odšla je na sodišče po prepoved približevanja. Ona in moj sin sta edino kar imam, mojih staršev kmalu več ne bo, moj oče je star 93 let moja mama pa 82. Pri tej starosti pač greš, ni nujno, da je s tabo kaj narobe, le zbudiš se ne več. Poročena sta že 62 let! A kot sem rekel, moj sin in žena sta vse kar imam, ona je moj najboljši prijatelj, moja sorodna duša, pa je stara le 27 let. In lepa za umret.
Hallie Liebling ima pomembno in vidno vlogo tudi v dokumentarcu o Pentagram in Bobbyju Lieblingu, Last Days Here, v katerem se nenavadni par, nekakšna doom metal Sid in Nancy, tudi spoznata. Bobby tega nikoli ne pozabi omeniti.
Hallie je zdaj je še lepša kot v času snemanja filma, saj je postala prava ženska, izgubila je tudi »baby fat« (smeh). Za božjo voljo, moja tašča je šest let mlajša od mene in me sovraži v dno duše. Samo čaka, kdaj bom zapeljal s kakšnega mosta ali kaj podobnega. A ne zaveda se tega, da je Hallie našla mene in ni me bilo lahko najti, saj moje telefonske številke ni v imeniku že trideset let. Naveličal sem se stalnih klicev raznih mazačev, ki hočejo intervju, a pozabijo na časovno razliko in me kličejo ob treh zjutraj.
Bobby na odrih stoji že od zgodnjih sedemdesetih in svet rock 'n'rolla ni več isti kot je bil.
Včasih sem bil cele noči pijan do mrtvega, če pa se danes ob devetih zvečer usedem za stol ali uležem na kavč, zaspim v trenutku. Če bi bilo po moje, bi šel že spat, a moram odigrati še koncert in čeprav ga nočem, je to vse kar znam in s tem preživljam svojo družino. Poleg tega pa je danes plačilo zaradi gospodarske krize povsem zanič. V sedemdesetih sem za tri četrt ure dobil 100 tisočakov, zdaj pa si lahko vesel, če dobiš 5 tisoč dolarjev za eno uro. Poleg tega pa moram plačati še 12 ljudi. Bullshit. A moram delati. Kaj ti na koncu ostane, če si v rock 'n' roll biznisu? Socialna varnost? Ne. Pokojnina? Ne. Zdravje? Ne. Zdravi zobje? Ne. Kaj ti ostane na koncu? Si upokojen, reven, bolan in vsi te pozabijo, na vrsti pa je naslednji mladi, lačni lev. Bobby Lieblieng? Kdo je že to?
Veliko je v genih in jabolko ni padlo daleč od drevesa, saj je Bobbyjev triletni sin že na očetovi poti.
Imam ravno pravi poklic, moj sin po hiši hodi z majhnim plastičnim mikrofonom in poje. Ko pa se usede začne s palčkami tolči po stvareh.
Bo bobnar?
Niti pod razno! Bobnarji so popolni norci. Vsak bobnar, ki sem ga kdajkoli srečal, je bil popolnoma zmešan. Prisežem pri bogu. Očitno gre za neko genetsko ali medicinsko okvaro, vsi bobnarji so prekleti norci. V skupini sem imel v vseh letih kakih pet, šest različnih bobnarjev in ja, vsi so bili nori. Če hoče biti Bobby jr. pevec, bo moral to početi resno in ne bo smel pustiti svoje službe. Ne tako kot njegov očka, ki se je igral s skoraj nemogočim. Poglej starost, pri kateri sem končno opustil droge in se zresnil!
Liebling se je že v rosni mladosti spoznal s svetom drog, tuje pa mu ni bilo niti tisto prvo iz »Seks, droge in rock 'n'roll«, kot srednješolski hipi je svoje čare še posebej rad uporabljal na navijačicah.
Drogirati sem se začel pri sedmih, pri dvanajstih pa sem že preprodajal kokain in heroin. Nedolžnost sem izgubil z neko dvajsetletno barsko plesalko pri dvanajstih. Danes je to pedofilija, a takrat je bila to pička in z nekom sem seksal. Yeah! (smeh) O tem govori komad Prayer For An Exit Before the Dead End: »Causin' notches conquered crotches / Finally saw was just hell on earth.« Preden sem spoznal svojo ženo, sem bil s 1600 ženskami. To je veliko punc. Bi rekel. Včasih sem bil nor na navijačice, podrl sem vse punce šolskih športnikov. Naslednji dan pa sem na hodniku stopil do njenega fanta in mu povedal, da ga njegova punca noro dobro vleče. In zbežal kolikor so me nesle noge (smeh). To sem delal zanalašč. Bil sem kar pogumen, saj nisem velik mož, sem bil pa hiter tekač, poleg tega pa športniki na vratu niso nosili drugega kot lubenice na steroidih.
Na že skoraj pozabljene in obskurne Pentagram je znova spomnil in opozoril odlični dokumentarec Last Days Here, Liebling pa je svoj povratek napovedoval že prej.
Sam temu ne bi rekel povratek, temveč kar začetek, ki pa se je začel že leta 2009, ko smo znova začeli igrati. Pred tem letom sem v svojem celem življenju videl pet držav, do svojega 55. leta. Decembra bom dopolnil 60 let in v zadnjih štirih letih sem igral, skupaj s Slovenijo, v 40. državah!
Življenje Bobbyja Lieblienga se je dolga desetletja vrtelo zgolj in le okoli drog, živel je v kleti svojih staršev in cele dneve ni počel drugega kot kadil krek. Iz brezna ga je rešila prav Hallie.
Ko mi je žena rekla, da me ljubi (stara je bila 21 let, jaz pa 53), a da me takega ne more gledati. Takrat sem bil na ogromnih količinah metadona in pokadil za 500, 1000 dolarjev kreka na dan. Na kreku sem bil 27 let, bil sem na 32. metadonskih klinikah in v 35. centrih za odvajanje. Iz vseh sem odkorakal, na straniščih sem se drogiral, krek so mi na skrivaj dostavljali ponoči, namesto cigaret sem kadil krek. Zaradi žene sem droge opustil brez odvajanja, brez bolnišnic, programov, svetovanj in 12. korakov. In, če te zanima kakšne so krize med odvajanjem, sem pravi naslov.
na vrh