Pink Cream 69 ne ustavi niti triurna zamuda (2007)

Nemški melodični rockerji so se slovenski publiki premierno predstavili na Heavy Metal Night, 14. julija na Velikem Ubeljskem. Njihov nastop bo ostal v spominu kot izredno suveren, sproščen, energičen in zabaven... Kljub temu, da so zaradi zastoja na Karavankah na kraj zločina prispeli z debelo triurno zamudo. Kot pravim profesionalcem pa jim to ni načelo živcev, saj so se tudi na intervjuju izkazali za izredno zabavne sogovornike, še posebno gobčni Američan Dennis (bas), temperamentni Grk Kosta (bobni) in odlični frontman David.

RockLine: Dobrodošli v Sloveniji fantje! In to prvič! Pred nekaj meseci ste izdali vašo deseto studijsko ploščo, In10sity. Kakšni so bili odzivi kritikov in vaših fanov?
David: Zaenkrat zelo dobri, prebrali smo že nekaj zelo pozitivnih recenzij. Kar pa se tiče naših fanov... rad mislim, da so zadovoljni s ploščo, vsekakor pa moramo še ugotoviti kakšni bodo odzivi v živo, kar bomo gotovo videli tudi danes, pa naslednji teden na večjem festivalu v Karlsrüheu, nato pa sledi še preostanek turneje in odziv publike bo najboljši pokazatelj kako dobra je zares plošče.

RockLine: Tudi sam sem napisal recenzijo In10sity in moram priznati, da gre za odlično ploščo. Zdi se mi malce mračnejše in agresivnejša kot prejšnji albumi. Kako bi opisali pisanje in snemanje plošče?
Dennis: (smeh) Pravzraprav je bilo enako kot pri prejšnjih albumih. Skladbe in dele večinoma napišemo individualno, nato pa jih med samim snemanjem dokončamo skupaj. Z drugimi besedami, začnemo z osnovnim aranžmajem, nato pa ga z vso to sodobno tehnologijo, ki je na voljo v studiu dokončamo. Tako delamo pravzaprav že od samega začetka, tudi to snemanje je bilo za nas lahko, učinkovito in mislim, da tipično.
Kosta: Sam pa menim, da tako tipično ni bilo, saj smo prvič uporabili drugega kitarista, morda je tudi zaradi tega plošča agresivnejša kot si dejal. In10sity bolj temelji na kitarah in riffih kot na klaviaturah.

RockLine: Dennis znan si tudi kot producent, saj si produciral že vse od Edenbridge, Angre in seveda Pink Cream 69. Se produciranje svojega benda razlikuje od produkcije za nekoga drugega?
Dennis: Prav pri vsakem bandu je drugače. Nekaj osnovnih idej je mojih, Pink Cream 69 pa je druga zgodba, saj je produkcija delo celotne skupine, sam se le nekakšen nadzornik oziroma koordinator, saj vsi material ustvarjamo tudi sami doma. Pri Angri na primer pa je drugače, saj sem tam prisoten od začetka do konca, pri vsaki sekundi komada.

RockLine: Glede na to, da si produciral že tako veliko število plošče, bi lahko izpostavil najlepše produkcijsko izkušnjo?
Kosta: produkcija otrok? (smeh)
Dennis: (smeh) hehe, ja vsaj poskušanje. Dobro vprašanje... Gotovo Pink Cream 69, pravzaprav je moja najlepša izkušnja album Food For Thought. Snemali smo v kraju kjer sem takrat živel, studio pa je bil oddaljen le nekaj sto metrov od mojega doma. Takrat smo ravno odkrili računalnike, tako da smo več časa preživeli pred računalniškimi igricami kot pri snemanju. Zares lepi spomini... morda ne za ubogega Dave-a, saj je moral vedno počakati, da smo odvozili krog do konca (smeh).

RockLine: Mnogi pravijo, da je prav Food For Thought vaša najboljša plošča. Ne vem, če je to naključje, ampak ali vam je znano, da so Iron Maiden ploščo Piece of Mind hoteli poimenovati Food For Thought?
Dennis: Res? Tega se pa nisem zavedal. Pravzaprav je naslov en velik kliše, pomeni preprosto razmislek o nečem. Takrat smo bili prepričani, da je ta plošča nekaj čisto drugega kot prejšnje, tako da smo imeli nekakšno sporočilo. Naslova se je spomnil Dave.

RockLine: Ko je Andi Deris skupino zapustil leta 1993, je bilo težko najti zamenjavo za tako dobrega pevca?
Dennis: Zelo, zelo težko. Prejeli smo ogromno posnetkov potencialnih vokalistov, okrog 400. Eden izmed teh je bil Dougie White, s katerim smo že začeli z nekakšnimi vajami in pripravami, ko nam je povedal, da se mu obeta mesto vokalista v Rainbow, ki ga je nazadnje tudi dobil. Seveda smo bili zanj neizmerno veseli, sami pa smo spet ostali brez pevca. Mislili smo, da nam ne bo nikoli uspelo, nato pa smo dobili Davidovo kaseto. Mislim, da je čez vikend že postal naš novi vokalist.

RockLine: David, kako je bilo zate kot za novinca v skupini?
David: Bilo mi je v čast, da sem bil sprejet v tako skupino. Nisem imel pojma kakšen je bil Andi na odru, kakšni so feni in kaj pričakujejo... Kakšni so feni sem doživel že na prvi turneji, bili so precej skulirani, le včasih se je iz publike slišala kakšna neumna opazka. Ko zdaj gledam nazaj, se mi to ne zdi nič posebnega. Mislim, da so me ljudje zares sprejeli ko smo posneli ploščo Electrified, za mnoge pa sem še danes novi pevec (smeh).

RockLine: Prihajate iz različnih držav – Nemčije, Velike Britanije, Grčije in ZDA. Kako vam uspeva skupaj obdržati skupino?
Dennis: Delaš kar pač moraš delati in ne pretiravaš. Stvari jemljemo zelo resno, a vseeno ne tako resno, da bi to pogoltnilo naša običajna življenja.
Kosta: V Nemčiji živimo na istem področju, naša baza je Karlsrühe.

RockLine: Igrali ste že po celem svetu. Kje igrate najraje, mislim, da ste precej veliki v Braziliji in Nemčiji.
Dennis: Ne v Braziliji niti ne, tam smo igrali šele enkrat. Japonska je neverjetna, Švedska prav tako.

RockLine: Kaj pa pričakujete od današnjega koncerta?
David: Pričakujemo, da se vsem "zrocka"! (smeh)

RockLine: Dennis igraš tudi v skupini Desperado. Kako je bilo igrati za njih?
Dennis: Pri njih ne igram več, bilo pa je zelo zabavno, fantje so me prosili za pomoč in rad sem se odzval. Zame je bilo to nekaj novega, za spremembo sem lahko igral kitaro.

RockLine: Kateri pa so vaši največji vplivi? Bral sem, da poslušate ogromno različne glasbe.
Dennis: Ja, nekatere skupine so nam skupne, sicer pa imamo precej različne okuse. Zame bodo to vedno Van Halen, Rush, AC/DC. Uf... Kar nekaj jih je – Eagles, Journey, Toto... Dave obožuje Led Zeppelin.
David: Ja, radi imamo tudi Britney Spears (smeh)
Dennis: Haha ja, sploh zdaj ko je plešasta in debela. Zdaj je vroča.. rrr... (smeh).

RockLine: Ali načrtujete kakšno turnejo jeseni?
Dennis: Ja, oktobra nekaj koncertov v Nemčiji in okolici s Freedom Call. Zaenkrat je to edina turneja.
Kosta: Ni tako lahko uskladiti aktivnosti vseh članov, saj vsi počnemo različne stvari. Tudi za vaje se včasih skregamo (smeh), saj imamo različne obveznosti. Ko si vprašal za sporočilo – radi uživamo v tem kar počnemo, na to ne gledamo kot na našo službo, to delamo za našo dušo. Morda smo zato še vedno skupaj po toliko letih.

RockLine: Imate pripravljenih že kaj svežih idej za novo ploščo ali morda za novo live ploščo?
Kosta: Pravzaprav ima Dennis že nekej idej v predprodukciji, posneli pa bomo tudi nekaj živih posnetkov za live CD in DVD. Jutri igramo na češkem na festivalu Masters of Rock, naslednji teden pa igramo doma v Karlsrühe na še večjem festivalu, kjer pričakujemo 40, 50 tisoč ljudi.

RockLine: In še vaše zadnje sporočilo za slovenske fene?
Dennis: Dave, ta čast pripade tebi.
David: O, ne (smeh). Kje imam plonkec? (smeh). Tukaj še nismo bili dostikrat, mislim, da smo bili tu nazadnje pred dvema letoma...
Kosta: Ne, tisto je bila Slovaška.
David: Torej smo tu prvič (smeh). No, vsekakor pa je vedno zabavno priti v novo državo, kamor po navadi ne bi prišli. Zaenkrat so ljudje izredno prijazni, upam, da jim bo všeč naša glasba in da se bomo lahko še vrnili.

RockLine: Najlepša hvala fantje, želim vam odličen koncert in pot brez zapletov (smeh)!
Pink Cream 69: Hvala tebi, upamo, da ne bo gneče (smeh).