Pevec in vodja skupine Whitesnake David Coverdale nam je po telefonu zaupal odgovore na naslednja vp

Vene: Na turneji ste s kratkimi presledki že od leta 2003. Kakšno je trenutno stanje na poti?

Coverdale: Turneja traja že kar dolgo časa. Danes imamo prost dan, ki ga ponavadi izkoristimo za počitek. Sem pa ravno v krajih, kjer sem se rodil, tako da sem obiskal člane družine. Taki obiski so kar naporni, gotovo se strinjate z mano.

Vene: Whitesnake obstajajo že skoraj trideset let. Kaj vas žene, da še vedno vztrajate?

Coverdale: Če sem odkrit, o tem ne razmišljam, to prepuščam vam, novinarjem. Uživam pri svojem delu, se zabavam in sem s tem zadovoljen. Hkrati imam možnosti videti svet ter srečati in zabavati milijone ljudi.

Vene: Lani ste izdali CD in DVD Live: In the still of the night. Kako izbirate skladbe za koncerte, saj imate pri Whitesnake blues rock in heavy metal obdobje?

Coverdale: S tem nimam težav. Pravzaprav nimam rad izraza heavy metal. Na tej plošči je edina heavy metalska skladba Burn, vse druge teme, ki jih obdelujem, izhajajo iz fizičnih in teelsnih občutij. Tu ni kaj prida metala.

Vene: Na turneji ste od leta 2003, vendar brez nove studijske plošče. Ali skupina kot je Whitesnake sploh potrebuje novo ploščo ali so stare uspešnice dovolj za uspešno turnejo?

Coverdale: Čas je tak, kot mi je zaupal Mick Jagger, da Rolling Stones posnamejo novo ploščo, da bi promovirali turnejo. Položaj je popolnoma obrnjen kot nekoč. Zelo aktivno urejam uspešno spletno stran www.whitesnake.com, na kateri pozorno spremljam, kaj ljudje še želijo od mene kot glasbenika. Najprej so želeli koncertni DVD, torej tega že imajo. Naslednja želja fanov je dvojni koncertni CD, na katerem naj bi bile uspešnice. Upam, da bom to realiziral še letos. Tretja zadeva pa so nove studijske skladbe. Da vam malo pocedim sline: na tem dvojnem koncertnem CD – ju bodo štiri nove studijske skladbe. To bodo tri udarne hard rock skladbe in ena dobra močna balada. Malo pred Božičem ali ko bomo zaključili turnejo, se bomo začeli pripravljati na nov studijski album, ki bo izšel naslednje leto. V deželi Whitesnake je kar delavno.

Vene: Kako vas "najde" navdih med ustvarjanjem? Od kod dobite ideje?

Coverdale: Moram vam povedati...meditiram, na koncu pa primem kitaro in začnem razgrajati...(smeh). No, to je čudna stvar, nič več ne delam stvari po meditaciji. Štiri nove skladbe so zelo neposredne in naravne, napisal in zapel sem jih brez napora. Upam, da bo šlo s ploščo enako. Da ne pozabim, še vedno me navdihujeta fizična in čustvena plat ljubezni.

Vene: Pred desetimi leti ste izjavili: Dovolj imam igranja Tarzana, hočem peti! Kaj ste mislili s tem?

Coverdale: Na nenehno kričanje. Ko sem to izjavil, sem bil zelo resen, najbrž je bilo na koncu turneje. Kljub vsemu pa še vedno oponašam Tarzana, kar me zelo veseli in tega se še nisem naveličal. Isto bi bilo s teboj, če bi ti nekdo pred desetimi leti dejal, da boš danes delal intervju za Radio Slovenija. Najbrž si tega takrat nisi predstavljal. Ob tej izjavi sem mislil resno, pravijo pa, da če delaš načrte, se ti Bog smeje.

Vene: Med novimi deželami, ki jih boste obiskali, je tudi Slovenija. Se vam zdi, da je človek, ki veliko potuje in vidi veliko sveta ter različnih kultur, v prednosti pred nekom, ki raje ostaja doma?

Coverdale: Ljubim potovanja. Tam, kjer prebivam sedaj, je zelo lepo in mirno. Na turneji pa bom imel veselje ponesti mojo glasbo v kraje, kjer še nisem bil, recimo Carigrad. Vse skupaj je zelo vznemirljivo. Mene osvežuje, če grem kam prvič.

Vene: Če omenim štiri kitariste, s katerimi ste sodelovali: Ritchie Blackmore, Jimmy Page, John Sykes in Steve Vai. Kako je bilo delati z njimi?

Coverdale: No, seveda so različni po slogu igranja. Johna Sykesa sem pripeljal v Whitesnake, da mi je pomagal izpeljati prehod iz bolj tradicionalnega hard rock bluesa ansambla v mnogo trši električni hard rock blues. Delo z Jimmyjem Pageom: to je bil projekt, ki je prišel iz nič in je bil zelo vznemirljiv. Ravno takrat sem se nameraval glasbeno upokojiti, ko me je poklical najin skupni prijatelj, ki me je vprašal, če me zanima sodelovanje z njim. S Pageom sva se srečala v New Yorku in se takoj ujela. Kot veste, je Jimmy avtor nekaterih najbolj prepoznavnih kitarskih skladb v zgodovini. Bil sem popolnoma počaščen. Ritchie Blackmore je bil izjemen učitelj, mentor in osupljiv glasbenik. Steve Vai pa je Paganini kitare, izjemen je, kot na primer Izak Perlman ali kak podoben odličen violinist. Vsi so zelo različni kot glasbeniki in kot osebnosti.

Vene: Zasedba, v kateri prihaja Whitesnake v Ljubljano je preverjena na turnejah. Kako se razlikuje od prejšnjih?

Coverdale: Mnogo bolj se zabavam, tudi traja dlje kot večina prejšnjih. Kitarista sta odlična, bobnar Tommy Aldridge je na vrhuncu izraznosti. Odlično je, so pravi fantje in veliki glasbeniki. Menim, da nad to zasedbo ne bo nihče razočaran.

Vene: V videospotu skladbe Here I go again se pojavljata dva avtomobila Jaguar in lepotica. So bili vsi trije vaši?

Coverdale: Ne, samo beli Jaguar in lepotica (smeh).

Vene: Kaj menite o digitalni informacijski dobi?

Coverdale: Vzljubil sem računalnike, če pa govorite o downloadanju glasbe, je to zadeva, ki jo moramo preseči. Če ste pravi fan glasbe, boste podpirali glasbenike. Za mnoge je sedanje stanje ekonomsko gledano zelo težko.

Vene: Ali drži, da ste skupini Deep Purple ob prijavi na avdicijo poslali svojo sliko, na kateri ste oblečeni v skavta?

Coverdale: Točno. Sliko sem si sposodil od mame, ker so managerji skupine vztrajali, da jo pošljem, druge pa nisem imel. Prosil sem jih, da mi jo vrnejo, ker je mama tako hotela. Če bi jo radi videli, je na naši spletni strani.

Vene: Ali menite, da je pri snemanju pomembno, da ima glasbenik proste roke ali je bolje, da producentsko delo opravi nekdo izven skupine?

Coverdale: Kar se mene tiče je bolje, če to opravi glasbenik sam. Po navadi glasbene založbe odločajo pri teh zadevah.

Vene: Vas ljudje še vedno sprašujejo, zakaj ste odpustili Johna Sykesa?

Coverdale: Ne, to me ne zanima, če se hočete pogovarjati o tem, morate vprašati koga drugega.

Vene: Nedavno so izšle prve tri plošče Whitesnake v obliki remastrov. Kdaj lahko pričakujemo nalednje tri?

Coverdale: Ko se bo založba Emi brcnila v zadnjo plat in promovirala prve tri. Naslednji dve imam pripravljeni, vendar ne bosta izšli, dokler ne vidim, da so se aktivno vključili v promocijo prvih treh. Pravzaprav delajo isto kot z Deep Purple, hočejo popraskati vse, kar je ostalo v skledi. Ponosen sem na Whitesnake in ne bom dovolil, da izide nekaj, kar ni kvalitetno.

Vene: Skoraj vsaka turneja Whitesnake v zgodovini je imela drugačno zasedbo. Menite, da vi težko delate z drugimi ali je obratno?

Coverdale: To je vprašanje za druge ljudi. Meni je z mano lahko delati (smeh).

Vene: Kaj menite o obnovljenem zanimanju za klasični rock?

Coverdale: Moram povedati, da sem zadnje tedne igral za 400, 500 tisoč ljudi od Švedske do Portugalske. Festivali so nabasani z občinstvom in povsod so igrali klasični rock. Založbe in večina glasbenega tiska se zelo motijo, ker ne delajo posla iz naše vrste glasbe. Ampak, vedno so bili počasni. Ko s kom podpišejo pogodbo, so že v zamudi, saj se glasbena moda že zamenja.

Vene: Devetdeseta leta niso bila primeren čas za hard rock vaše vrste. Nekaj časa je celo kazalo, da so Whitesnake zgodovina. Se dobri časi vračajo?

Coverdale: Dobri časi me niso nikdar zapustili. Plošče sem prodajal brez prekinitev skozi devetdeseta. Z Jimmyjem Pageom sva prodala štiri milijone plošč, Whitesnake so se prodali petnajst milijonov, torej je bilo dobro. Odločil sem se, da ne bom delal novih stvari. Ponovno sem postal oče in hotel sem biti ob sinu, da bi vedel, da ima očeta in ne nekoga, ki je vedno zdoma. Leta 2003 sem se vrnil samo zaradi enega razloga: da bi praznoval 25. obletnico Whitesnake. Vrnitev je bila tako uspešna, da sem se z ženinim privoljenjem odločil, da bom delal šest mesecev na leto, pol leta pa bom doma.

Vene: Vaš novi basist je Uriah Duffy. Kako se je vklopil v band?

Coverdale: Popolnoma, ga boste videli, fant je odličen, punce ga imajo rade, ker je lep, fantje pa ga cenijo, ker zna igrati.

Vene: Ali drži, da ste skupino poimenovali po svojem penisu?

Coverdale: Da, poimenoval sem jo po svojem penisu. Pravzaprav imam sedaj novo ime zanj: Roger. Imena skupine pa ne bom spreminjal (smeh).