Kdo danes ne pozna pionirjev thrash metala Overkill? Skupina, ki velja za eno najbolj dolgoživih, če ne kar trdoživih thrash metal skupin planeta, se lahko pohvali z redko kvaliteto. V karieri ni naredila niti enega premora, pač pa jo krasi zagrizeno kljubovanje skozi leta, z nenehno veliko koncertno aktivnostjo in darežljivih 15. studijskih albumov. Še več. Na vidiku je izid 16. studijskega albuma z naslovom "The Electric Age", ki bo izšel, dne 27.03.2012, preko založbe Nuclear Blast Records. Vsled bližajoče se nove izdaje, smo imel veliko čast, da pokramljamo z elementarnim in prvobitnim grlom skupine Overkill. To je oseba slikovitega značaja in nizkega vzdražnega pragu visoke energetske odzivnosti. Dame in gospodje. Samo za vas. Gospod Bobby "Blitz" Ellsworth.
Hej Bobby! V veliko čast mi je da lahko pokramljava skupaj. Kako si?
Bobby: Zdravo, pravkar sem si prižgal cigareto in pripravil skodelico kave. Tako teče ta zadeva ko gre za promocijo novega albuma, tokrat je to "The Electric Age." Preveva me vznemirjenje, kadar se lotim tovrstne promocije vsakega našega novega albuma. Z "The Electric Age" se predstavljamo, kot skupina sedanjosti, ne preteklosti, To se mi zdi najbolj pomembno. Ni važno kaj smo bili, važno je kaj smo. V tem trenutku. Sedaj.
Kar sem slišal na promo kopiji albuma "The Electric Age", delujejo nove skladbe znova tako kot morajo pri Overkill delovati. Gre za pravi moderno zveneči album, ki znova prinaša tisto kar znate le vi. Pravo prvovrstno pest thrash metal dinamita naravnost v obraz. Kakšna so občutja, kakšen je bil proces nastanka albuma, kakšno je njegovo ozadje?
Bobby: Kadar delamo Overkill na novem albumu, vselej pustimo albumu, da se razvija čim bolj po svoje. Med nastajanjem albuma že začutiš kakšno razpoloženje ustvarjaš na njem, kakšno atmosfero in kakšen značaj samega albuma. Kmalu ugotoviš v katero smer te pelje ta razvoj albuma. To je preplet vložkov posameznikov skupine. Tu je D.D. Verni, kot osnovni pisec materiala, jaz kot tekstopisec in tisti, ki prinese melodijo, kitarist Dave, tako nekako dobiva album svojo obliko, podobo. Iskali smo primeren naslov za novi album! Tip albumov, ki jih preveva naboj udarnosti in energije, smo ustvarjali že od nekdaj. Pravzaprav se nas to drži vseskozi . Vendar pa se nočeš vseskozi le ponavljati, pač pa te vsak novi album postavi pred nov izziv, s katerim moraš ustvariti nekaj novega, drugačnega. Naslov "The Electric Age" združuje način kako smo odigrali novi material v studiu. Vsi, kot skupina. Na način, kot smo ga odigrali sedaj, danes. Album "The Electric Age" je Overkill za leto 2012! Veseli nas, da se je vse odlično izšlo tudi s produkcijo zvoka, zlasti s končnim miksom zvoka, ki je zadržal ta udarni energetski naboj, ki smo ga razvijali med igranjem v studiu.
Vseskozi ste na turnejah. Garači. Nedolgo tega ste nastopali na poletnih festivalih po Evropi. Kakšni so zadnji spomini na obisk Evrope? Mi smo denimo obiskali Overkill na festivalu Bang Your Head!!! 2011 v Balingenu.
Bobby: To je bila za nas zelo uspešna turneja. Poleti smo nastopili na nekaj velikih festivalih po Nemčiji in drugod v Evropi. Poleti v Evropi nikdar ne delamo polnih turnej. Prispemo recimo čez vikend za nekaj posamičnih nastopih na festivalih. Spominjam se nastopa na Balingenu. To je bil resnično eden naših boljših nastopov v sklopu poletnih festivalskih koncertov v Evropi. Na Balingenu vselej uživam posebno zato, ker je tam vsega en oder. Zato lahko ljudje dobijo pravi občutek relacije ena skupina - ena publika, vse poteka zelo tekoče. In spominjaj se seznama nastopajočih, ki je bil zares odličen. Tam so poleg nas nastopili tudi Crimson Glory, ki jih resnično nisem videl na odru že zelo dolgo časa, na isti dan kot mi so z nami nastopil na odru Balingena tudi Death Angel , za nami Accept,... Ko so nastopili Accept, sem odšel med publiko, da si ogledam cel njihov koncert. Menim, da je festival v Balingenu vselej ena boljših prireditev namenjena nastopu metalskih skupin, saj premore ogromen energetski fluks in zares izvrsten odziv publike.
Glede na to, da prihaja novi album "The Elecrtic Age" vsega dve leti za predhodnikom "Ironbound" domnevam, da je trenutna kemija v tej sedanji Overkill postavi, odlično funkcionirajoča. Kako bi ti opisal kemične vezi med vami?
Bobby: Beseda kemija se mi zdi zelo na mestu. Njen pomen je pozitiven, saj je potrebno, da ta dosega visok nivo v ekipi, da lahko nato izkoristiš razpoložljivo energijo do popolnosti. Bobnar Mickey, ki se je pridružil ekipi 2005 je prinesel v ekipo polno malho energije. Vsa ta energija se je enovito združila in manifestirala na albumu "Ironbound", zato je bilo za novi album nujno, da zadržimo ta visok nivo energije, ki nam bo omogočil, da že po dveh letih ustvarimo nov album in da zadržimo ta trenutek pozitivne kemije in ga prenesemo naprej na novi album. Zelo je pomembno, da se fantje med seboj v skupni razumejo in da se podpirajo. Bistvo je to, da ne vsiljujejo svojih egov, pač pa dihajo na dolgi met, se podpirajo med seboj in da čutijo, da potrebujejo drug v drugem oporo. In "The Electric Age" je dejansko nadaljevanje tega stanja. Vibracije v skupini, ki jo poganja ta pozitivna kemija. Lahko rečem, da smo dosegli višjo energetsko stopnjo funkcioniranja, kot smo jo imeli v preteklosti.
Kaj meniš o dogodku, ki je pred kratkim zaznamoval svet metala imenovan "Big Four"? Na poziciji ene izmed štirih skupin, bi se brez težav lahko znašli prav Overkill, saj sodite med skupine s stažem pionirstva in s pedigrejem ene najdlje delujočih thrash metal skupin na planetu, ki do tega dne ni nikdar naredila v svoji karieri nikakršnega premora.
Bobby: Ti fantje so očitno pač veliki štirje. To je pač jasno. To so dokazali v preteklosti, predvsem s prodajo plošč, zlasti v ZDA. Metallica sama zase je v bistvu "veliki eden", če se osredotočiva le na to skupino. Veš, sam nikdar ne merim svojega uspeha po tem, kot mi ga pripisujejo drugi, ali glede nato kako uspešnega me vidijo drugi. Sam štejem za svojo uspešnost to, da nosim vseskozi nasmeh na svojem obrazu. In ta traja že vrsto let. D.D. Verni-ja poznam že preko 30 let, na turnejah z Overkill se potikava skupaj že 27. let in še vedno oba uživava v tem. Kadar pomislim na zadevo "veliki štirje", se ne pustim zavesti, da bi denimo pomislil: "Ah tu poleg bi morali biti tudi mi!" Mi smo lahko del "malih štirih" (smeh). Denimo Overkill, Exodus, (smeh znova)... nadalje Death Angel, pa Kreator... menim da je naokoli vse polno odličnih skupin. Denimo Kreator. Tudi oni v vseh teh dolgih letih vztrajanja na prizorišču niso nikdar naredili nobenega premora v karieri, tako kot tudi mi ne. In vredno je izpostaviti, da tista skupina, ki ji uspe nekaj takega, mora to dejstvo s ponosom sprejemati.
Na novem albumu poješ znova fantastično. Iz albuma v album se ti vokal boljša, kot zori vino z leti. Se držiš kakega posebnega recepta, pri katerem paziš, da si ne poškoduješ glasilk?
Bobby: Jemljem zelo, zelo dobro drogo. Nobenih škodljivih drog (pade v krohot). Kar se tiče mojega vokala, se moram zahvaliti fortuni. Kar se tega tiče sem preprosto velik srečnež. V zvezi s tem ne razmišljam paranoično. Normalno pijem, normalno kadim, vseeno pa seveda vadim. Očitno mi uspeva doseči skozi življenje nekakšno pravo ravnovesje pri vzdrževanju vokala. Nikdar pa me ne zgrabi paranoja, da bi razmišljal o tem, da si lahko poškodujem kakorkoli vokal. Torej takega stresa, ki se navadno drži drugih pevcev, sam ne poznam. Pazim pa na eno stvar. Od leta 1986 dalje si vselej vokal ogrejem. Bodisi, ko sem v studiu, bodisi ko sem na turneji pred nastopanjem. Preden aktivno uporabim vokal za petje, si vzamem pol ure časa zase, da se povsem prepričam, da je vokal pripravljen za akcijo! Sam menim tudi to, da če se na podoben način posvetiš katerikoli mišici svojega telesa, te bo ta nagradila s pravim odzivom. Denimo. Če bi moral premikati težke zaboje in ne razbremenil teže le teh tudi na na obe nogi, bi si poškodoval hrbet. Če pa za to uporabim noge, lahko premikam težke zaboje cel dan. Menim, da je princip vzdrževanja vokala v dobri formi podoben. Pravilno moraš ravnati z njim in tudi glas se bo odzval na pravi način.
Si razmišljal kdaj, da bi nemara ta postava v tej "The Electric Age" formi izdala po promocijskih aktinvostrih kar pomeni seveda po koncu vseh turnej vezanih zanjo tudi koncertni album. Kemija v postavi je namreč odlična...
Bobby: Povsem se strinjam s teboj. Prvo polno turnejo bomo zagnali v ZDA v letošnjem aprilu, ki bo trajala do maja, potem sledi festivalska sezona po Evropi, potem bomo izvedli v letošnjem septembru polno evropsko turnejo. Kar imam najraje pri vsej stvari so seveda živi nastopi. To je na moč vznemirljiv del celotnega posla, četudi deluje včasih reč obremenjujoče in si koncerti sledijo neprekinjeno iz dneva v dan. Sem tip človeka, ki rad uživa v danem trenutku. Koncertne nastope še vedno doživljam kot nevarnost, saj nikdar ne veš kaj se bo zgodilo. Ali bo to uspeh, ali popoln poraz. Na danem mestu, v danem trenutku, na danem odru. Imaš le eno priložnost. Tak tip občutja me vseskozi vznemirja. Kar se tiče živega materiala, čas še ni pravi, da bi razmišljal o tem. Moje roke, prsti in glas so še vroči s seans snemanja albuma "The Electric Age". Do 11. Januarja sem bil zaposlen s petjem za novi album. Ko je bil album že v fazi miksanja, sem se domislil še nečesa, kar sem želel spremeniti in zato sem oddrvel nazaj v studio in odpel kar lep del vokalov še enkrat. To, da imamo časa na pretek ko delamo album, je za nas velik luksuz in to moramo ceniti, da lahko ustvarimo albumu karakter, kakršen nam je vsem najbližji. Se pa popolnoma strinjam s teboj, da je kemija v tej ekipi ta hip izjemna in bi bila velika škoda, če bi se sčasoma izničila in tega ne bi mogli pravočasno zapisati na nek zvočni nosilec, tipa koncertne izdaje. Vendar pa do tega trenutka ne načrtujemo še ničesar.
Ko si opisoval svoja občutja kadar se znajdeš na odru... se kdaj počutiš kot bojevnik, ki je v vlogi nekakšnega dolžnika, da poda svoje sporočilo širšim masam?
Bobby: Nikdar nisem tega sprejemal na tak način, čeprav mnogo ljudi v glasbenem poslu funkcionira tako, kot si opisal. Sam sebe razumem in tretiram, kot del komune. Moja odrska odzivnost je za komuno povsem sprejemljiva in to ima nek smisel, saj me to združuje z njo. Počutim se, kot del te komune. Del tistih ljudi, ki pravzaprav poslušajo našo glasbo. To se mi zdi zelo pomembno dejstvo. Posebno kar se tiče thrash metal gibanja. Ni važno to kdo smo mi Overkill če nas izdvojim, važno je kdo smo mi v kolektivnem smislu. Če občinstvo izžareva energijo pred odrom, jo bom prevzel nase kot magnet, to pa bo pripeljalo določen nastop do prave eksplozije. Podobno se odzivajo na te dražljaje tudi preostali v naši ekipi. Ta reč je postala prav nalezljiva. V smislu nekakšne pozitivne bolezni. Všeč mi je, da smo del komune in se ne izdvajamo iz nje, oziroma ne postavljamo samih sebe na nek višji nivo. Zelo pomembno dejstvo v oziru samega thrash metal gibanja je to, da jo predstavljajo tisti ljudje, ki jo imajo radi in so njeni oboževalci , kar pomeni le eno. Da je vsa stvar v thrash metalu toliko bolj pristna in iskrena. Način kako doživljam svojo vlogo na turnejah, se zelo razlikuje od vloge bojevnika. Moja žena mi pravi, ko me opazuje takole: "Vem da si prvo minuto živčen, potem se naseli vate energija, kot nekakšna droga, sprejmeš prebitek vsega adrenalina in po koncu koncerta se smehljaš kot mali deček, ki si ogleduje cirkuško predstavo." Ko sem na odru, doživljam metamorfozo skozi vseh 90 minut slehernega našega nastopa.
Kateri so tvoji najlepši spomini, ki si jih preživel na odru zlasti, ko si imel privilegij deliti skupne turneje z nekaterimi največjimi imeni metal glasbe. Katere trenutke bi izpostavil?
Bobby: Odraščal sem s temi imeni. Še preden smo bili Overkill, smo izvajali priredbe, pel sem o stvareh, k jih ne napisal v besedilih Rob Halford, izvajali smo priredbe skupin Iron Maiden, Motorhead in ko sem si kupil vinilne albume, ki jih imam še vedno doma, na nekaterih so tudi Lemmyjevi podpisi (smeh).... si nikdar nisem mislil, da bom kdaj nastopal z njimi na skupnih turnejah. Hecno je, ker sem še vedno velik oboževalec teh skupin. Spominjam se, ko smo nastopali na skupni turneji z Motorhead leta 1988. Bil je ameriški del turneje in bila je zelo uspešna. Imeli smo se super. Mi smo nastopali prvi, za nami Motorhead, Slayer pa v vlogi glavnih nosilcev večera. Z Motorhead smo postali na tej turneji veliki prijatelji. Tudi v kasnejših letih smo se srečevali na festivalih. Minilo je deset let po tej turneji, ko sem se znova srečal z Lemmyjem in Philom. Bilo je na nekem festivalu v zaodrju. Bil sem sredi pogovora z nekom iz ekipe lokalnega promotorja, ko je se je iz sosednje sobe razlegel znan glas: "Mar ne stoji tamle moj stari prijatelj Bobby Blitz?" Tega glasu ne zgrešiš. Vedel sem v hipu komu pripada: "Lemmy!?!?" (smeh) Takoj me je povabil na pijačo rekoč: "Prisedi fant!" (smeh znova). Kasneje je prišla skupna turneja in ko smo nastopali z Motorhead v Nemčiji na zadnjem nastopu decembra 2007 v Berlinu, me je Lemmy povabil na zadnjem večeru na oder, da skupaj z njim zapojem skladbo Overkill. Seveda mi je naznanil svojo namero dosti prej, vendar pa sem bil tega večera ekstremno nervozen. Ni bil problem v tem, da skladbe ne bi znal peti. Skladbo Overkill smo izvajali tudi mi sami za zabavo, kot del mnogih konvertnih repertoarjev v preteklosti. Znam prav celo besedilo te skladbe na pamet, vseeno pa sem si zaradi treme, da slučajno ne naredim česa narobe, zapisal prvi verz na listek, ki sem ga držal v zapestju, ko sva pela duet z Lemmyjem. Ko je nastopil kitarski solo, se mi je Lemmy približal in mi zavpil na uho: "Goljufal si. Imel si plonk listek!" (smeh)
Za konec bi te rad vprašal še to, kako stoji kaj tvoj posel s čokolado?
Bobby: ...?! Ah da! Seveda. Še vedno ha, ha, ha.... Glavne posle v trgovini vodi moja žena, seveda me skuša zadržati čim dlje od trgovine, saj sam nisem imel nikdar pretiranega talenta kar se ekonomske žilice tiče. Moja žena pravi, da uporabljam preveč vulgaren besednjak, da bi stregel strankam, zato je najela zelo prikupno dekle, ki prodaja v naši trgovini. Sam pri vsej stvari skrbim predvsem za tiste "nevidne" segmente posla. Bolj kot ne, gre pri tem za nujno papirologijo, skrbim tudi za reklamiranje. Včasih, ko ni tega dekleta na razpolago in nasploh ni nikogar drugega, ki bi jo nadomestil in prodajal v trgovini, se seveda znajdem za pultom tudi sam. Mnogokrat se pripeti, da zaide takrat v trgovino kdo z Overkill majico in ko se srečava, dvigne roko v zrak in pokaže z dlanjo "roge". Potem pa kupi od mene čokolado in vse to me neizmerno zabava.
Imaš za konec še kakršnokoli sporočilo za naše bralce?
Bobby: Bodite pozorni na naš novi album "The Electric Age", na Overkill in na našo turnejo v Evropi septembra letos! Upam, da se srečamo!
Hvala za tvoj čas Bobby in vse dobro na tvoji poti!
Bobby: Bilo mi je v veselje. Hvala tudi tebi.
intervju vodil, prevedel in uredil: Aleš Podbrežnik
moralna podpora: Urban Bolta
prva fotografija (od leve proti desni) iz nastopa Overkill, dne 28.11.2007 (Muenchen, Zenith Halle, Nemčija): Aleš Podbrežnik
druga in tretja fotografija (od leve proti desni) iz nastopa Overkill, dne 12.03.2011 (Brno, Klub Fléda, Češka Republika): Urban Bolta
na vrh