Štajerska zasedba LastDayHere je v kratkem obdodju osvojila slovenske koncertne odre in srca fenov. Pred kratkin izdana debitantska plošča From Pieces Created je tako doma kot v tujini prejemala pozitivne kritike in bila dobro sprejeta pri občinstvu. Po obilici koncertov na štajerskem so LastDayHere vendarle dočakali še prvi koncert v Ljubljani, natančneje v Orto baru. Pred koncertom sem imel s fanti priložnost opraviti intervju, ki se je odvil v izredno prijetnem ozračju. Pogovor je potekal sproščeno, z obilo smeha, a LastDayHere imajo tudi izdelano vizijo o sedanjosti in prihodnosti tega obetavnega benda.
RockLine: Čeprav se LastDayHere v zadnjem času vedno več pojavljate v medijih in na koncertnih odrih za začetek vseeno na kratko predstavite zasedbo LastDayHere.
Uroš: Smo metal zasedba LastDayHere iz Celja. Igramo melodični, alternativni metal novejše mode. Zasedba šteje pet članov, na vokalih Marko Duplišak, na kitari Jure Gorjanc, na drugi kitari moja malenkost Uroš Boršič, na bas kitari Tomi Šenveter in na bobnih Mohor Mlakar. Igramo avtorsko glasbo, pred kratkim smo izdali prvenec From Pieces Created na katerem je deset sklad, v živo pa je mogoče slišati tudi tri nove, sveže komade.
RockLine: Za vami je torej prav kar izadni prvenec From Pieces Created, ki je tako v domačih kot tujih medijih dobil odlične ocene...
Uroš: Popravil bi samo to, da je album zaenkrat izdan v samozaložbi, iščemo pa primerno založbo, ki bi ga izdala. Zaradi promocije pa je zaenkrat v samozaložbi.
Jure: Ne prav povsod...
RockLine: Pri poslušanju albuma sem dobil občutek, da je From Pieces Created zelo enotna plošča. Stoji za glasbo albuma, naslvom plošče in komadi kakšno globlja ideja? Tudi besedila so navsezadnje taka, da niso na prvo žogo in ob njih lahko malo razmisliš.
Uroš: Kar se tiče komadov je tako, da so bili res sestavljeni iz koščkov, zato je tudi naslov albuma tako kot je. Kar pa se tiče besedil pa izhajajo iz osebnih občutkov in travm. Več o tem bo znal povedati Marko ker je avtor vseh besedil. Inštrumentalni del pa je udaren in melodičen.
Tomi: Dejansko glasbo delamo iz riffov. Nekdo pride z idejo nekega riffa, ki nam je vsem všeč, je pa tako, da ne morreš cel komad igrati enega riffa. Kasneje dodajamo nove ideje, in zgodi se, da je v enem komadu tudi več različnih tempov, kar se slišno tudi na albumu. Dejansko je album sestavljen iz nekih koščkov, ki smo jih sestavljali skupaj. Mogoče tudi zato glasba zveni enotno, saj bi lahko te koščke spet zložili drugače, pa glasba še vedno zvenela enotno. Vsaj jaz to tako vidim.
RockLine: Komade pišete torej tako kot si rekel. Vsak pride z neko idejo, ki jo nato skupaj sestavljate in nadgrajujete?
Tomi: Tako ja, nato jih modificiramo in spremenimo, kakor nam pač zveni dobro.
Uroš: Vse skupaj nekako izhaja nekako iz inštrumentala, najprej se naredijo kitare pa bobni in bas, šele nato vokali. Ni tako, da bi vokalist najprej napisal besedil in vokalno linijo nato pa bi čez postavili kitare.
Tomi: Vsaj zaenkrat tako še nismo delali. Bomo pa enkrat poizkusili.
RockLine: Vsa besedila so v angleščini. Je to zaradi že v osnovi ciljanja na tujino ali je samo lažje pisati v angelščini?
Marko: Ja, mislim, da kar obe trditvi držita. Res je, da je cilj tujina, mislim, da sploh ni omembe vredno, da skušamo v Sloveniji prodreti z žanrom, ki ga igramo. S kakšnim rockom bi še šlo z novim, alternativnim metalom pa pri nas ne gre. Res pa je, da je tudi pisati lažje v angleščini, saj je bolj spevna. Trudil sem se tudi z enim komadom v slovenščini, a je res težko najti dobre rime. Nisem ravno nek Klemen Klemen ali Trkaj, da bom zložil skupaj neke rime.
Tomi: Ali pa Six Pack Čukur, ki zrima vsako dvanajsto (smeh).
Marko: (smeh) Vsaka druga kakšna playa iz Veleja ali avenija... Šalo na stran, boljše je delati v angleščini, nisem pa še probal v nemščini (smeh).
Tomi: Tudi že, ampak na vajah (smeh). Tudi od vseh kritik, ki smo jih dosedaj prejeli so nas samo v Sloveniji pograjali. No, predvsem besedila, da nimajo smisla.
Marko: Tukaj bi lahko jaz kaj povedal. Vsaka kritika je napisana z dobrim namenom in z naše strani dobrodošla, a če poslušaš kakšno Nirvano ali katerikoli drug bend, je vsak umetnik hotel s svojim besedilom nekaj povedati. Dobili smo res veliko dobrih kritik, razen ene v Sloveniji, ki je bila taka kontra ostalim, da me je kar malo šokiralo, da so besedila prazna...
Tomi: Če je nekdo iz New Yorka, ki je rojen Američan napisal, da so besedila globoka in se dotikajo vseh segmentov človeka... Slovenec pa ti napiše, da so brez smisla. Ampak ok, vsaka kritika je dobrodošla.
Marko: Se bom pa v prihodnje potrudil, da bom pisal epske rime z velikimi besedami (smeh).
RockLine: Marko tebe se večina slovenskih metalcev spomni iz legendarne death metalske zasedbe Supremacy, kjer si prav pošteno growlal. Kako to, da je vokalni stil v LastDayHere čisto drugačen? Si čiste vokale vadil ali je tvoj vokal prirojen?
Marko: Sam sem pri sebi že kar hitro opazil, da imam nek "dar", da bi lahko ustvarjal tudi drugih žanrih. Že od malega sem dobro pel, kar so rekli tudi drugi. Začel sem igrati v bendu, v prejšnjem s katerim smo igrali rock, hardcore sem izoblikoval glas. Prvi idol je bil itak James iz Metallica, nato pa se razvijaš naprej. Kasneje smo zašli v ta death metal, videl sem, da imam tudi potencial za growl, a sem pri sebi še vedno želel, da bi zares pel. Pri LastDayHere sem za to res dobil šanso, bivši član Pero in Uroš sta hotela čist vokal in sem na vokalu kar delal. Mislim pa, da se še kar izoblikujem.
Tomi: Njegov vokal je zelo razpoznaven...
(vpade Marko): nisem Chad Krueger (smeh)
RockLine: Ja, tudi meni se ta primerjava z Nickelback ne zdi povsem umestna.
Marko: Ni ne. To primerjavo si razlagam s tem, da se lahko s Chadom malenkost primerjam zaradi stila petja, ki se mu reče rasp. Sicer pa niti pod razno. Malenkost sva si podobna s Creed pevcem, zaradi tega jamranja (smeh). Nisem Tomi od Siddharte.
(v backstage vpade dobronamerni organizator in za nekaj minut prekine)
LastDayHere in RockLine: Kje smo ostali? (smeh)
Vsi: aaaaaaaaaaaaa..... (smeh)
Uroš: Pri Markotu in Supremacy...
Tomi: Kako si ti lepo začel peti (smeh)
Marko: Zdaj sem novoimenovani štajerski slavček.
Tomi: Celjski nisi še premagal Murkota (smeh).
RockLine: Ok nazaj k resnim zadevam. Domislili ste se precej unikatnega načina zbiranja denarja za snemanje videospota in fenom ter vsem drugim ponudili možnost, da vam pomagajo. Vam uspeva?
Uroš: Nabira se počasi.
Marko: To je mogoče že majhna poslovna skrivnost, se pa nabira počasi.
Mohor: Ponudili smo pač možnost, saj dosti fenom reče, da želi spot in smo ponudili možnost, da nam pri tem pomagajo in s tem nam res ogromno, pa ni važen znesek.
RockLine: Kot posamezniki prihajate iz različnih glasbenih žanrov. Je bilo težko najti neko skupno željo po enaki glasbi ali ste bili že usklajeni?
Marko: Mislim, da je to prišlo že samo po sebi. Zasedba tako kot zdaj deluje mislim, da ne bi mogla bolje. Če bi jo sestavljalo pet enakih ljudi z enakim mišljenjem, mislim, da stvar ne bi delovala tako dobro.
Tomi: Ja, potem bi bil to še en tipičen metalski bend. Osebno zase lahko povem, da verjetno ne bi prišel v ta bend, če v njemu ne bi bilo Marka in njegovega načina petja. Tako glasbo sem igral ko sem si kupil prvo kitaro in nisem imel namena ali želje igrati v metalskem bendu, ko pa sem ga slišal, sem padel notri. Imamo dosti usklajevanj, sam bi dal vedno notri bas linijo, ki mogoče ne bi pasala zraven, a so pomembni kompromisi in tako nastane zanimiva in raznolika glasba.
RockLine: Ja, saj to je zanimivo pri vas. Glasba je v osnovi relativno tipičen moderen metal, a imate nekaj kar vas ločuje od plevela.
Marko: Ja, neka posebnost je. Ne da bi hvalil vsakega posebeje, ampak neka razlika obstaja, ki nas ločuje od drugih.
Tomi: Mogoče se bo to pri novejših komadih še bolj slišalo, saj novi material ustvarjamo že vsi skupaj. Preden smo v bend prišli novi člani je bil From Pieces Created že praktično končan. Smo sicer spremenili mogoče tudi dosti, a koncept je ostal isti. Nov material pa je že dosti drugačen.
Marko: Z avtentičnim LastDayHere podpisom.
RockLine: Glede na to, da imate že tri nove komade, že razmišljate mogoče o novem albumu?
Uroš: Najprej štalca pol pa kravca (smeh). Najprej želimo videospot, nato kakšen single. Sicer pa ja, a časovno ne moremo obljubiti kdaj točno. Se pa konstantno delajo novi komadi.
Tomi: Fino je, da ima ta bend sistem, da ko gremo v studio ne bomo mrcvarili tega eno leto. Pridemo, zvadimo in posnamemo. Verjetno bomo počakali s snemanjem do takrat ko bo vse določeno in domenjeno. To nam sicer s prvim albumom ni uspelo, a ne po naši krivdi.
RockLine: V roku enega leta ste odigrali že kar lepo število koncertov, igrali na primer na prvem reunion koncertu legendarnih Interceptor... V tem času ste tudi že nekaj videli in kako bi označili slovensko metal sceno?
Marko: Slovenska metal scena je zelo visoko zrasla in se razvila. So pa še vedno določeni ljudje, ki eno sceno furajo non-stop. Mi smo se odločili, da bomo šli v korak s časom. Se je pa definitivno scena razvila tudi po kakovosti, po načinu igranja, profesionalnosti...
RockLine: Čas nas že priganja, počasi morate na oder, torej še zadnje vprašanje. Kje se vidite čez deset let?
Marko: V glasbi.
Uroš: Upajmo na evropski ali kakšni drugi turneji. Radi bi čimveč koncertirali.
Marko: Zase vem, da če ne bi verjel v glasbo, samega sebe in v ta bend bi že zdavnaj nehal. Šel bi normalno na faks in v službo.
Tomi: In ne bi zapravil vsega kar imaš za bend (smeh).
Marko: Mislim, da vsi člani v bend dajejo 150%. Sam sebe vidim in vem da bom, upam da tudi za druge, v glasbi.
Mohor: Delamo na tem, da bi se mogoče enkrat dalo od tega tudi živeti.
Marko: Ne, jaz bom imel dva otroka (smeh). Ne, zase sem se odločil, da ne bom tisti standardni kalup človeka – šola, družina – ampak sem izbral ta profesionalizem in pri tem bom vztrajal.
RockLine: Hvala za intervju in želim vam dober koncert!
LastDayHere: Hvala tebi!
Fotografije: Lea Lesar
Besedilo: Rok Klemše
na vrh