V ljubljanskem KMŠju se je v ponedeljek, 2. junija, odvijala novinarska konferenca pred letošnjim dvanajstim zaporednim Rock Otočcem, ki se bo potekal od 27. do 29. junija na vsem že dobro poznani lokaciji okoli gradu Otočec. Svoje poglede, odnos do glasbe, življenja, festivala ter pomembnejše informacije so zbranim predstavili organizator Franci Kek, Igor Vidmar (za Sham 69), Peter Lovšin (Pankrti), Janez Bončina – Benč, Tomi Meglič (Siddharta), Igor Dernovšek (Niet). Fantje so spregovorili o bendih, festivalu in evropskem prvenstvu v nogometu.
Franci Kek: Veseli me, da smo se zbrali v takšnem številu ter da ste prišli predstavniki medijev. Vidim, da je še upanje za slovenski rokenrol. V nadaljevanju bomo predstavili letošnji Rock Otočec, ki je že dvanajsti zapovrstjo. Kot veste, je bil pred tem Rock Otočec izveden že leta 1976 in 1983. Ker organizacija ni tako enostavna, kot mislijo mnogi, se je takrat zgodil samo enkrat. Veseli nas, da festival še vedno organiziramo in ga bomo tudi do pokoja. Festival bo imel letos, poleg seveda glavnih nastopajočih, tudi družbeno angažirano noto. Seveda ne bo notranje-politična, ampak širše družbena oz. globalna. Še vedno pa temeljimo na stališčih proti nasilju ter uživanju prepovedanih drog. Na letošnjem Rock Otočcu bo poudarek na zadevah, ki se dogajajo v Tibetu. Prisoten bo tudi Zavod Dharmaling, društvo Fokus pa bo opozarjalo na podnebne spremembe. Ker smo v letu medkulturnega dialoga, bomo tej temi namenili večji del. Pripravili smo tudi družabne in športne igre, ki so mladini poleg glasbe še najbolj povšeči, tekmovanje v improvizaciji … Eno od zabavnejših vsebin na Rock Otočcu je tudi dogajanje pod velikim gostinskim šotorom. Že res, da je dogajanje v veliki meri odvisno od nastopajočih in organizatorjev, a za posebno vzdušje pod odrom so zaslužni predvsem obiskovalci. Letos bomo za nedeljski program, ko nastopijo skupine Sham 69, Siddharta ter Pozdrav Azri, ponudili posebne družinske vstopnice, saj si bodo starši in otroci gotovo želeli slišati omenjene skupine. Ker se letos odvija tudi finale evropskega prvenstva v nogometu, bomo na velikih platnih lahko spremljali prenos tekem.
Zdaj pa bi prosil Perota Lovšina, ki je nastopil leta 1997, da pove, kako je bilo takrat nastopati, ko je bil še manjši, kot je danes.
Peter Lovšin: Zakaj ravno 1997? Saj sem nastopil tudi leta 1983.
Franci Kek: 1997 je bil prvi v tej izvedbi. Takrat mene ni bilo zraven.
Peter Lovšin: Rekli bi, da v šesto gre rado. Če je slogan turneje Pankrtov "N`č se ne premakne", je to veljalo za Rock Otočec v obratni smeri. Leta 1983 in 1997 je bila približno enaka publika. 1983 je bil krasen poletni večer, 1997 je "scal". To je bila ena najhujših neviht v mojem življenju. Nastop smo začeli z "Moja mama je strela" in to je bil eden nepozabnih koncertov kar sem jih doživel. Čeprav smo bili zadnji nastopajoči, je po odrom ostalo nekaj tisoč ljudi. Imeli smo srečo. Naš bog je elektrika in ta nam je pomagala. Spomini na vsak Rock Otočec so lepi.
Franci Kek: Hvala. Igor Vidmar je pripeljal Sham 69.
Igor Vidmar: Franci, hvala. Verjetno ste opazili, da sem na Rock Otočcu lani sodeloval s projektom "Evropot", ki je bolj avantgarden in podpira nove bande. Letos sem se odločil, da bom k sodelovanju povabil enega večjih bendov klasičnega panka in to so Sham 69. Povedati je treba, da to ni izvirna postava in legendarnega Jimmyja Purseyja ni več v bandu, čeprav je bil še do leta 2006. V bendu sta še vedno glavni kitarist in avtor večine skladb Dave Parsons in bobnar Ian Whitewood. Pevec je Tim V. in prihaja iz Vzhodnega Londona ter je pravi "grovler", po slovensko "tulež". Lani je izšel njihov najnovejši cd z naslovom "Western Culture" - Zahodna kultura. Predvsem v ZDA so poželi pozitivne kritike, kar je zanimivo, saj ameriških kritikov in publike, vsaj kar se rokenrola in panka tiče, ni mogoče vrteti okrog prsta. Kar bomo slišali, je zelo močna verzija vseh njihovih legendarnih hitov, ki so bili od začetka panka pa tja čez cela osemdeseta stalnica na pankovski in postpankovski sceni. Od njihove ponovne združitve nastopajo v živo in kritike so pozitivne. Tudi kolegi agenti so povedali, da Sham 69 ne razočarajo in dajo sto deset procentov od sebe. Tako starejša kot mlajša publika bo dobila neko srečanje z duhom panka iz pred dvajsetih, tridesetih let.
Franci Kek: Hvala. Sham 69 bodo na njihovi evropski turneji en teden po Rock Otočcu nastopili tudi na Exitu. Janez Bončina – Benč je eden tistih, za katerega smo zelo veseli, da bo nastopil na letošnjem Rock Otočcu, saj je imel vedno v ekipi glasbenike, ki nekaj pomenijo.
Janez Bončina – Benč: Moram reči, da sem zelo vesel, da bom nastopil na letošnjem Rock Otočcu, saj se mi zdi to skoraj obveza vseh glasbenikov, da tam koncertirajo. Tam se dejansko mešajo in prelivajo različne energije nekega rok dogajanja pri nas. Nastop na Rock Otočcu je bil povod, da sem okoli sebe zbral takšno ekipo. Svoje so prispevali tudi mladi, s katerimi delam, saj so začeli odkrivati tisto, kar smo mi že odkrili. Tako je tudi obratno. Moje generacije spoznavajo tisto, kar delajo mlajši. Rock Otočec pa je idealna priložnost za predstavitev tega prelivanja energije. Če imaš za sabo tak opus nečesa, sprehod skozi čas, skozi trende in skozi vse, kar sem doživel, bo vse to sedaj na kupu ne enem odru. Sploh če imaš ob sebi ljudi, ki so to spodobni odigrati. To je nekaj posebnega. Zdi se mi, da bi moralo biti več takih Rock Otočcev. To je vez, ki pove, kaj glasba je in tisto, kar druži ljudi. Čeprav srečaš razne okuse, je vse to ena velika družina.
Franci Kek: Hvala. Omenil si, da je bil Rock Otočec povod, da si okoli sebe zbral tako ekipo ljudi. Po dveletnih prošnjah so se leta 1998 ponovno sestavili tudi Buldožer. Lansko leto so kot presenečenje nastopili Pepel in kri. Tomi je bil poleg mene največkrat na Rock Otočcu. Mogoče tudi Dan D. Spomnim se njihovega (Siddhartinega, op. p.) prvega nastopa leta 1999. Takrat mi jih je omenil Dragan Bulič in zaradi njegovega vztrajanja smo jih povabili k sodelovanju. In že takrat so Siddharta prišli z avtobusom, imeli so majice, managerje, varnostnike … Nastopili so ob 16:40 in kolikor je bilo takrat ljudi, vsi so noreli. Naslednje leto so bili v nedeljo, poleg Magnifica, glavni bend.
Tomi Meglič: Hvala, lepo povedano. Takrat je bil Rock Otočec največji oder, na katerem smo igrali. Mogoče nam je zaradi tega ta festival še toliko bolj ugajal in je spoštovanja vreden. Predvsem zaradi tradicije, ki jo ima. Siddharti se je vtisnil v spomin, saj smo bili takrat nevešči takih odrov in to se nam je zagotovo poznalo. Vendar smo vlagali v to, da bi nekaj nastalo. In je. Rock Otočec je bila glavna odskočna deska. Veseli smo, da lahko po vseh teh re-unionih povežemo starejšo publiko z mlajšo. Pričakujem veliko zabavo. Čeprav je takrat tudi finale evropskega prvenstva v nogometu, upam, da dobimo tak termin, da si ga bom lahko tudi sam ogledal. Kaj več bi že težko povedal. Izpostavil bi le neko spoštovanje, ki ga gojim do Rock Otočca. Vesel sem, da tak festival obstaja tudi pri nas.
Franci Kek: Hvala. Še lepše si povedal kot jaz. Že od leta 1999, ko so se pojavili Siddharta, smo čakali, kdaj se bo pojavil kakšen mlad bend, ki bo sposoben napolniti, če že ne stadiona, pa vsaj Halo Tivoli ali Križanke. Pojavila sta se dva. Sicer ne mlada, ampak vseeno. To so Pankrti in Niet. Benda sta dve novi pridobitvi za slovenski prostor oz. organizatorje, saj so ti zelo veseli, če je v Sloveniji čim več kvalitetnejših glasbenikov. Ko se je začelo govoriti o re-unionu Niet in Križankah, sem bil malce skeptičen. Ob pogovorih z drugimi ljudmi so mi ti rekli, boš videl, da bo polno, saj mularija pozna njihove pesmi in komaj čakajo, da se vrnejo na sceno. To se je tudi zgodilo nekaj dni nazaj. Ogromno ljudi je bilo v Križankah, ogromno jih je bilo tudi zunaj. Poleg Pankrtov smo pridobili še Niet.
Igor Dernovšek: Hvala. Sam bi si želel, da bi bilo več mlajših bendov, ki bi napolnili Križanke in da bi bilo med mladimi več uporniškega duha, ne glede na to, ali si panker ali hip-hoper. Očitno je trend, da moramo starejši bendi priti nazaj. Je pa to vsekakor velik plus za nas. Na Rock Otočcu bomo igrali prvič. Je to večji oder kot v Križankah? S približno petdesetimi minutami bo to naš drugi najdaljši koncert. Upamo, da se bomo imeli ravno tako fino, kot smo se imeli v Križankah.
Franci Kek: Hvala. Naj naštejem še nekaj letošnjih glasbenih skupin. Tide, ki po Rock Otočcu odhajajo na italijansko turnejo, Zablujena generacija. Zanimivi bodo tudi Interceptor in Sarcazm, ki bodo nastopili skupaj. Pripravili so tudi presenečenje. Tu so še Tribute 2 Love, Jinx, Lord Bishop. Verjetno sem še koga pozabil. Urnik je na naši spletni strani. Imeli smo tudi nekaj težav s prenovo strani, ker smo našli tako dobrega programerja, da ni imel časa, zato smo bili primorani najti drugega. To bi bilo vse, vabljeni na pogostitev. Hvala.
Po tonskem zapisu napisala Lea Lesar
Fotografije: Lea Lesar
na vrh