So pomemben člen evolucijske verige metala in na lestvici vmeščanja v celoto glasbenega razvoja med pristni HC ter ekstremni del metala. V osemdesetih letih so se pojavili prvi zametki tega, kar danes poznamo pod imenom Napalm Death, a je danes, trideset let kasneje, celotni genski zapis zasedbe popolnoma spremenjen, drugačen. Ostala je le franšiza, ime, zaradi katere ni več nič, kot je bilo pred njihovim prvim soničnim napadom. Zgodil se je Scum, kateremu je sledil peklenski plaz izjemnih plošč - From Enslavement to Obliteration, Harmony Corruption, Utopia Banished, pa Fear, Emptiness, Despair, Diatribes in še in še. Danes, 22 let po prvencu, ki je postavil standarde grinda, so še vedno tu in branijo barve socialno obarvane kritike s ploščo Time Waits For No Slave. O evoluciji, zadnji plošči ter srži bistva zasedbe ter idejnem jedru, ki jim daje moč in čar toliko pretečenemu času navkljub, je ob vnovični vrnitvi in letu osorej, spregovoril pevec zasedbe, legendarni grleni orator Mark Barney Greenway. Kulise kratkega pomenka so bile v zaodrju Menze pri koritu, alternativnega epicentra HC ter pankerskega dogajanja, ki pa v zadnjem času ponuja vse več tudi blestečih in pomembnih in predvsem avantgardnih metalskih imen. Tokrat si je samo za RockHard in za vas, zveste bralce RockLinea, Barney pred koncertom utrgal trenutek časa ter dovolil pokukati v srce in misli zvestega in nepokornega napalmovca.
Najprej bi želel poudariti, da nam je resnično v čast in zadovoljstvo, da vas lahko vnovič gostimo v Sloveniji, kjer je bil prvi stik s publiko že zdavnaj vzpostavljen. Pričakovanja torej so in predvsem - kakšna?
Mark Barney Greenway: Veš, da si po pravilu ne drznem nič pričakovati, ker sem raje presenečen. Ko imaš pričakovanja glede ljudi, je potrebno biti realen. Ljudje smo nepredvidljivi in vedno naredimo le to, kar si želimo storiti. Zavoljo tega se ne prepuščam takim običajnim mislim. Sem, se mi zdi, vznemirjen - kot vedno, preden stopim na oder in odigram koncert. Važno je le, da si jebeno tam, mar ne?
Kaj bo torej tisto, s čimer boste postregli nocoj publiki: bodo to predvsem stari materiali ali nekaj bolj napalmovsko novodobnega?
Barney: Pravzaprav - ker je minilo kar nekaj časa, odkar smo ustvarili in izdali ploščo (Time Waits For No Slave op.p.), niti ne vidimo potrebe, da bi se posvečali izključno denimo novejšim stvarem. Servirali bomo trej mešani set starih skladb, med katerimi bodo le dve ali tri novejše skladbe. Ostalo bodo stare klasike, ki jih nismo igrali kar nekaj časa.
Grinderski izstrelki iz Scuma?
Barney: Bo kar iz vsakega obdobja nekaj.
Fenomenalno. Dajva se osredotočit na dosedanjo divjo pot in vožnjo Napalm Deathov. Naslednje leto bo minilo natančno 30 let odar se je rodila zasedba. Ti si v skupini, če izvzamemo enoletno pavzo med letoma 1996 in 1997, neprekinjeno od leta 1989. Kakšen je nabor misli o razvoju ter bistvu tega, kar Napalm Death dejansko ste?
Barney: Minilo je kar nekaj časa. Da ne bi šel v epske razsežnosti: ni veliko skupin, ki se lahko pohvalijo s tako dolgo življenjsko dobo. Nikakor se ne more veliko skupin pohvaliti s tako distinktivno neprekinjenim nizom zvoka, ki se nadaljuje od prve plošče dalje. Po mojem mnenju zvenimo Napalmi precej podobno kot na prvi plošči. Seveda ne dobesedno, a je osnovno jedro še vedno okoli hitrega in kaotičnega HC-ja precej podobno in nespremenjeno. Seveda je veliko novih glasbenih priokusov in primesi, kar je naravno, a nismo namensko spreminjali skupine v celoti, ker si tega nikoli nismo želeli niti nismo k temu stremeli. Vsi stojimo za tem, da je osnovna ideja zasedbe, da igramo hitro kaotično glasbo. Rad imam etičnost zasedbe ter kritičnost in nepokornost komercialnim pričakovanjem. To je to!
Kot se dozdeva, je osnovne materije za kritičnost več kot preveč, vi pa ste navdihnjeni s sodobnimi družbenimi in političnimi dogajanji.
Barney: Gre bolj za splošna družbena opažanja in ne toliko za posamične vidike na političnost. Politika je v veliko ozirih popolna neumnost in je le majhen ozek koncept, ki ima ogromen pomen za peščico, večini pa je popolnoma brez pomena.
Velik del krize vrednot, s katero se soočamo danes in traja že kar nekaj časa - zaradi tega smo kar nekaj časa v temni dobi recesije, krize ter pritiska na majhnega običajnega posameznika - izhaja prav iz tega ...
Barney: To ni nujno koncipirano le skozi vidik političnosti.
K čemu torej stremite v teh časih, ko materiala za pisanje, kritiko in zoperstavljanje gnilobi sistema nikakor ne primanjkuje?
Barney: Tudi kar zadeva Time Waits For No Slave ostajajo moji cilji nespremenjeni. Potrebno je izpostaviti in izraziti človeški vidik na vse to. Pomemben bi bil prestop na humanitarni vidik na vse to. Človekove pravice so še vedno osrednja os vsega. Kar zadeva recesijo - o tem dejansko nisem veliko govoril, seveda pa jo tudi sam izkušam in občutim kot v družbo vtkani posameznik. Vem, da so ti časi težki za ljudi. Ali premorem orodja, da bi ljudem pomagal? Sem dovolj usposobljen, da bi podajal sodbe o situaciji, v kateri smo? Mislim, da to presega naš rejon in domet ...
A Napalm Death lahko nemoteno izpostavijo nekaj zelo ostre kritike na vse to in veliko je ljudi, ki bomo temu z veseljem prisluhnili ...
Barney: Seveda so banke in finančne inštitucijev nadmoči nad tem, kar lahko en sam posameznik stori in ukrene. Ti ljudje, ki vodijo in upravljajo celotno družbo ter življenja, recimo temi majhnih, ljudi, majhnih držav, ki bi tudi sicer težko preživele ... Nato pa pridejo te finančne inštitucije in uničjo celoten obstoj. To je noro, a tako se pač svet vrti. Sistemi podpirajo tovrstne inštitucije. Temu se je torej nemogoče uspešno zoperstaviti na en mah. Sam menim, da bo prišel čas, ko se bo celotna družbena struktura morala prevetriti in spremeniti. Lahko, da bodo ti stopli sodobnega napuha kmalu tudi padli. Svoj čas so vsi trdili, da je Rimsko cesarstvo nepremagljivo in da je večno, a poglej: celota je kolabirala ter se porušila. Sistemi in take "dobrine" pridejo in odidejo. Lahko gre za časovni rok trajanja ene ali dveh generacij, a v prihodnosti bo prišlo do sprememb. In ena gonilnih sil je v tem, da ima v sedanjem času vse več ljudi vse manj, pa naj gre za materialne stvari ali pravico ugovora. Elita, ki je precej ozka in gre za precej tanek sloj mogotcev, pa kopiči v svojih rokah vse več moči. To je domala nemogoče podpirati in taka ureditev se po svojem bistvu ne more obdržati na veke vekomaj. Če menimo, da je prav ali ne - nemalokrat je to povsem irelevantno. To je nekaj, kar se bo po svoji nujnosti zgodilo v prihodnosti. To uničenje in menjava je v srži sistema, ker beli človek in njegova sla po maksimiranju dobrin je zelo močna stvar. Nekaj se bo moralo zgoditi. Ljudje ne bodo izkoriščanja trpeli v nedogled. Enostavno tega ne bodo sprejeli kot svoje dejstvo!
Minilo je leto, odkar ste izdali svojo zadnjo ploščo (Time Waits For No Slave op.p.). ali se je že porodila inspiracija za naslednjo ploščo in ali na naslednjiku že morebiti delate?
Barney: Z delom bomo pričeli naslednje leto, prve zasnove pa bomo dali na mizo že januarja. Snemanje je predvideno za mesec maj ali tam nekje ...
Če povzamem eno zanimivost - danes imate v zasedbi le enega kitarista, včasih pa sta te posle opravljala kar dva (po odhodu Jesseja Pintada v letu 2004 vse kitarske posle opravlja le Mitch Harris op.p.). nameravate ekipo v prihodnosti vnovič širiti?
Barney: Ne, saj je po Jessejevem odhodu ta ideja sicer bila na tapeti, a Mitch dejansko zmore izvajati posle obeh kitar. Ker je dokazal, da je temu kos, nimamo niti potrebe, da bi iskali kogarkoli novega. Med seboj smo vsi približno enako nastavljeni in kalibrirani in zelo lahko shajamo en z drugim. Prav čudno in nenaravno bi se počutili, da bi v to našo družino prišel nekdo nov, če smo že mi štirje tako lepo in tesno povezani. Smo v zelo dobri sinergijski povezavi. Ne trdim, da se k tem pomislekom ne bomo vrnili, a nam sedaj o tem ni potrebno razmišljati in če nam nekaj ni potrebno narediti - v čem bi bil potem smisel početi nekaj drugega?
Sedaj se počasi bliža že čas, ko boste se morali pripraviti na nocojšnji nastop, zato sledi le par vprašanj. Najperj: kakšni so kratkoročni in dolgoročn inačrti vas kot zasedbe ter kot posameznikov?
Barney: Dolgoročen odgovor je na dlani - namen imamo posneti ter ustvariti nov album, kar bomo počeli vsaj naslednjega pol leta, nakar sledijo znova koncerti, turneje in popotovanja. To je kar zadeva skupino na dolgi rok. Kratkoročno: mislim, d aje to kar plošča. Imamo sicer bookiran festivalski nastpo v Estoniji julija prihodnje leto, tako ...
Pa vam to neprekinjeno koncertiranje ne jemlje moči, vas ne izčrpava?
Barney: Ne, saj ni izčrpavajoče. Je le izziv za mentalnost, fizično pripravljenost. Delo nam je ves čas v veselje. Saj smo Napalm Death ...
Pa še sklepna misel in tvoje besede, besede legende metala našim bralcem.
Barney: Vem, da se zna to ponavljati in zveneti obrabljeno, a vseeno: hvala da ste z nami ves ta čas. V dobrih in slabih trenutkih, na nastopih ter da nam sledite. Še vedno, po vseh teh dolgih letih, smo tu. V tem času je bilo kar precej vzponov, pa tudi padcev, a mi se ne damo. V veliki meri zato, ker smo odločni in determinirani slediti svojemu poslanstvu, v veliki meri pa je to tudi zahvaljujoč podpori ljudi, ki ste z nami tu bodisi od samega začetka bodisi zadnjih nekaj let. Nič ni samoumevno in za to smo vam iskreno hvaležni ter zatrjujemo, da bo pot Napalm Death tekla naprej tudi v bodoče. Hvala vam!
intervju vodil: Sandi Sadar Šoba
besedilo prevedel in uredil: Sandi Sadar Šoba
Intervju je nastal ob sodelovanju RockHard Slovenija in RockLine.
na vrh