Joan Jett je zanimiva izvajalka, ki jo širši glasbeni svet pozna po zaslugi mega hita "I Love Rock N' Roll", čeprav je vse kaj več kot to. Kariero je začela kot ustanovna članica The Runaways, prve uspešne ženske rock zasedbe, predno je konec sedemdesetih pričela z danes že dolgoletno solo kariero. V svojem izraznem stilu vabljive ženske atribute meša s prvinami punk rocka in hard rocka, kar jo na glasbenem zemljevidu jasno okarakterizuje kot unikaten fenomen.
Na uvodni dan Sweden Rock festivala je imela Joan Jett s svojo zasedbo The Blackhearts (reportažo nastopa si lahko preberete tukaj) tiskovno konferenco in v šotoru sredi novinarskega območja zbrala veliko število novinarjev. Del slabe pol ure dolgega sproščenega druženja je bil tudi Rockline!
Press: Lansko leto je izšel film "The Runaways" z biografsko vsebino o vaši skupini iz sedemdesetih. Kako si zadovoljna z njim, ali si bila del procesa pri nastajanju filma?
Joan Jett: Da, bila sem del kreativnega procesa pri ustvarjanju filma. Razumeti morate, da je v samo ustvarjanje filma vključenih veliko več ljudi, kot denimo pri ustvarjanju albuma, kjer je na vrhu samo en šef. Tako jaz kot tudi Kenny Laguna sva bila soproducenta filma. Vključene smo bile vse ex-Runaways dekline, Cherie Currie, jaz.., no nažalost je Sandy preminila, tako da nje seveda ni bilo. Vse smo imele srečanja z direktorjem, kjer smo se pogovarjali o naših spominih, o tem, kaj želimo gledalcem s filmom predstaviti. Mislim, da so igralci odlično opravili svoje delo. Kristen Stewart je bila odlična, zares dobro se je vživela v mene. Tako mnenje sem imela že med nastajanjem filma, enako pa je rekla tudi moja družina in prijatelji, ki so rasli z mano, ko je film izšel. Govorica telesa, moje gibanje, Kristen je osvojila prav vse. Film dobro povzema lik, delo in vzdušje skupine The Runaways, zato mislim da je bil uspešna misija.
Press: Cherie Currie pravkar ustvaja nov solo album. Zanima me, ali obstaja kakšna možnost za The Runaways povratek?
Joan: Osebno mislim, da je to zaradi Sandyjine smrti nemogoče. Z njo sva skupaj ustvarili band in ne morem si zamisliti, da bi sedaj pripeljali drugo bobnarko, ne bi bilo isto. Runaways smo bile, ko smo bile, in naj pri tem tudi ostane.
Press: V filmu se pojavijo liki Lite Ford, Cherie Currie in Joan Jett, medtem ko ste za bas kitaristko ustvarili namišljeni lik Robin Robins. Zakaj?
Kenny Laguna (dolgoletni menedžer): V film smo želeli vključiti Jackie Fox in vsa druga dekleta, a pri Runaways je bil problem, ker se je tekom njihove kariere zamenjalo kar nekaj basistk. Jackie je bila sprva zelo zagreta za sodelovanje, a je bilo dogovarjanje s producenti dolgotrajno, zato je Jackie nekega dne napisala pismo, da odstopa od projekta. No, teden dni pred snemanjem je kontaktirala producente in jim dovolila uporabo svojega imena, a so jo gladko zavrnili. S hollywoodskimi producenti pač ni šale. Zato so se odločili, da bodo ustvarili fiktiven lik, ki bo predstavljal vse basistke: Peggy Foster, Laurie McAllister, Victory Tischler-Blue.. Fiktiven lik Robin ni bil naša odločitev, tako Joan kot tudi Cherie sta prosili, naj uporabijo ime Jackie Fox, a so imeli namišljeno Robin že vključeno v scenarij, zato na to niso pristali.
Joan: Želeli smo vključiti prav vse, a Jackie se je odločila, kot se je, in temu ne morem in ne smem oporekati.
Press: Kako poteka turneja zdaj, ko je za vami izdaja filma?
Joan: Mislim, da se zdaj več ljudi zaveda tega dela moje kairere, ljudje, ki so morda za Runawayse zgolj slišali, zdaj za band kažejo več interesa, denimo številni najstniki, ki so iste starosti kot me za časa igranja. Mislim da je film nagovoril veliko gledalcev, na mojih koncertih se v publiki pojavlja mnogo deklet, mnogo kitaristk, ki preigravajo v lastnih bandih, kar je zame zares vznemirljivo. Seveda na koncertih tudi vsi spoznajo The Runaways skladbe, ki jih odigram.
Press: Je res, da si bila v svetu rock'n'rolla, kjer dominujejo moški, označena za "kurbo", in, ali lahko izpostaviš dobre in slabe stvari takega slovesa?
Joan: Da, bila sem kurba, prasica, pocestnica.. kakorkoli me že želiš poimenovati. Seveda te to ves čas vznemirja in tlači. Ti želiš samo igrati glasbo, ne delaš nič slabega ali narobnega. Ljudje niso bili pripravljeni name, taki vzdevki pa so samo dokaz, da sem delala pravilno. Ljudem sem zlezla pod kožo in jim dala misliti, kar je tudi bistvo rock'n'rolla. (spontan navdušen aplavz med prisotnimi novinarji)
Press: Naslednje vprašanje je namenjeno ostalim članom banda. Kako je sodelovati z Joan Jett, sploh glede na vse miti in legende, povezane z njeno kariero?
Dougie Needless (kitarist): Poklicno ukvarjanje z glasbo je čudovita stvar, in delati z Joan je krasno, saj se ne obnaša kot kak nadut šef. Ne želim si biti del drugega banda, z Joan je zabavno in biti del te ekipe je najlepša stvar na svetu.
Thommy Price (bobnar): Z Joan sodelujeva že tako dolgo, da je zame več kot samo prijateljica, več kot sestra. Z Joan in ekipo smo si kot družina. Nevem, kaj bi počel brez nje. Ona je najboljša kitaristka na svetu, pa verjemite, da sem igral že z mnogimi odličnimi kitaristi.
Kenny: Thommy ve, kaj govori. Thommy je z Billyjem Idolom posnel vse njegove hite, s Patty Smyth je igral v bandu Scandal, kot studijski glasbenik je posnel šteillne velike radijske hite, preko petdeset. Tako da verjemite, da Thommy ve, kaj govori.
Press: Nedavno tega si izdala album največjih uspešnic. Kdaj pa se lahko nadejamo novega studijskega albuma?
Joan: Nekaj stvari imamo že pripravljenih, tako da se bomo proti koncu poletja odpravili v studio. Ampak o albumu ne razmišljamo, verjetno bomo izdali kak EP z nekaj skladbami.
Press: Zanima me, kako si prišla do drugega dela svojega imena, torej do "Jett". Originalno si se pisala Larkin, nato pa si postala Joett? Od kje je to prišlo?
Joan: Kot najstnica sem veliko časa preživela v nekem klubu, kjer so vrteli takratni glam rock, Davida Bowiea, Garya Glittra... mnogo glasbenikov si je že takrat spreminjalo imena. Ko sem sama začela postajati glasbenica, del banda, moj priimek ni imel nikakršnega naboja, zato sem začela razmišljati o vzdevku, ki bi še oplemenitilo moje ime. Nisem prepričana, da bi besedo Jett kadarkoli kje prebrala. Besedi "jet" sem dodala še en T, nastala je skovanka Jett, ki je zvenela fantastično. Joan Jett! Kul!
Press: Kot gostja si gostovala na albumih mnogih glasbenikov. Si morda na sodelovanje s kakšnim glasbenikom še posebej ponosna?
Joan: (dolg razmislek..)
Thommy: Da, v mislih ima gostovanje na mojem solo albumu. (smeh vseh navzočih)
Joan: Zelo sem ponosna na sodelovanje z Bikini Kill... Takoj za Thommyjem, seveda. (smeh)
Press: Je rock'n'roll danes manj razvraten, divji kot je bil in ali si ti manj divja kot si bila?
Joan: Odvisno o katerih bandih govorimo, ampak na splošno gledano, da, rock'n'roll je postal mnogo bolj "polikan" kot je bil. Včasih so bile besede "rock", "rock'n'roll", "rock zvezda" močen, res so nekaj pomenile, nekaj izžarevale, danes pa je pomen teh besed razvrednoten. Ampak osebno se s tem ne obremenjujem. Kar se tiče mene osebno, recimo, da se ne zabavam več naokoli v tolikšni meri kot včasih, kar pa ne pomeni, da nisem več kar sem bila. Kvečjemu obratno, danes še trdneje predstavljam Joan Jett, ker trdno verujem v to, kar delam.
Press: Si nekakšna pionirka na področju ženskega rock'n'rolla. Je morda danes kakšna ženska v svetu rocka, ali splošneje v svetu glasbe, s katero bi se lahko poistovetila ali kakšna ženska, za katero bi rekla, da je sledila tvojemu navdihu?
Joan: Hm.. Že prej omenjene Bikini Kill so naredile pravo revolucijo v svetu ženskega rocka...
Kenny: Pa Miley Cyrus, ki je redno preigravala medley hitov Joan Jett, sprva smo bili kar malce začudeni. Potem pa smo jo srečali in smo videli, da je čudovita oseba. Zagotovo bo dolgo časa v svetu glasbe. Neverjetno je, da nek tako uspešen glasbenik poleg svojih hitov igra še komade od Joan Jett.
Joan: Ja, to je res kul. Tudi sama sem razmišljala o tem. Ko me je poklicala, da bi nastopile skupaj, sva se dolgo pogovarjali in takrat sem spoznala, da ima tudi ona resnično rada glasbo in rock'n'roll, čeprav bi o tako medijsko izpostavljeni osebnosti včasih to težko trdili. Nastopili sva skupaj, odigrali Bad Reputation, Cherry Bomb, I Hate Myself For Loving You in bilo mi je v veselje gledati Miles, ko je pela te pesmi.
Press: Kako je po tvojem internet vplival na razvoj glasbe, rocka?
Joan: Mislim, da je internet čudovita stvar. Bandom, ki na sceni iščejo priložnost, daje možnost, da se predstavijo, da dosežejo številna ušesa. Tudi mi smo na začetku kariere igrali v klubih pred petdesetimi ljudmi, in te možnosti nismo imeli. V tem kontekstu je internet neprecenljiv. Nekoč si odigral dober koncert, lokalni rock medij je pisal o tebi in dobil si povabilo za predstavitev na radiu, dandanes pa je radio zaradi interneta že skorajda izgubil to promocijsko vlogo, vsaj v Ameriki je tako. Dandanes na radiih ni več slišati intervjujev z z neznanimi izvajalci. Tako da, če povzamem, internet je bandom na široko odprl vrata v svet. Saj sem odgovorila na vprašanje, ali si imel v mislih omrežja kot so Myspace, Twitter in Facebook?
Kenny: Tudi socialna omrežja so dobra za glasbo. V mislih seveda nimam bedastih tvitov v smislu "šel sem v kopalnico", "sedaj se tuširam" in podobno, ampak možnost odkrivanja novih zanimivih izvajalcev. Ne potrebujemo več tonskih škatel s CD-ji, band ti samo pošlje povezavo do svoje glasbe in v momentu lahko preveriš, kakšno glasbo igra.
Hvala lepa za pogovor!
Fotografije: Alen Horvat (1-5), Martin Johansson (6-8)
na vrh