Intervju z Jaded Heart deluje lahko zelo utopično, saj fantje večinoma koncertirajo v krajih, ki so močno oddaljeni Sloveniji. No vedno se lahko izviješ s pošiljanjem vprašanj po mailih, vendar to ni to. Ko so se fantje vrnili iz večerje na njihovem koncertnem postanku v mestecu Arcole pri Veroni v Italiji, me je v skladu s predhodnim dogovorom poiskal prijazni tour menedžer skupine Mike Moeller in povabil kar na tour bus. Za moža, ki mi bo sedel nasproti mize, je določil kitarista skupine Petra Östrosa. Ta je prispel k Jaded Heart za ploščo "Sinister Mind" (2007) in v skupini zamenjal predhodnika Barisha Kepica pred dvema letoma.
Ko sem vstopil v tour bus, so me člani skupine v en glas pozdravili, Petra pa sarkastično podučili, da on itak ni pravi pri Jaded Heart za delanje intervjujev. No pri tem ni ostalo, saj sta se mi k intervjuju kasneje pridružila še pevec Johan Fahlberg in šef skupine, basist Michael Müller. Izreden je bil občutek domačnosti…
RockLine: Pozdravljen Peter.
Peter: Zdravo.
RockLine: Povej najprej kako ste Jaded Heart zadovoljni s potekom trenutne turneje?
Peter: Zelo. Kar se tiče Italije, se odlično počutimo. Danes je naš tretji špil v Italiji, prejšnja dva sta se nahajala zunaj velikih mest, občudovali smo lepo pokrajino in zelenje. Zelo smo zadovoljni, da se nahajamo na turneji, kot glavni nosilci ("headliner tour"), nasploh zato ker lahko igramo veliko dlje in tako predstavimo še več naše glasbe. Pred tremi tedni smo opravljali turnejo skupaj z The Poodles, bili smo predskupina in imeli repertoarja le za kako uro, nič več. Kot headliner imaš več manevrskega prostora, ti postavljaš pravila igre, nisi vezan na pravila drugega in to deluje sproščujoče. Lahko počneš pravzaprav karkoli.
RockLine: Turneja z The Poodles je bila skoncentrirana pretežno na zahod Evrope?
Peter: Da pravzaprav. Predvsem smo igrali v Nemčiji in en nastop imeli tudi v Italiji, tu v Veroni (Arcole so zelo blizu Verone, op.p.), temu pa so sledili še štirje koncerti v Španiji.
RockLine: So The Poodles lepo skrbeli za vas med to turnejo? Je vse potekalo v redu med turnejo?
Peter: Pravzaprav je bila to moja najljubša turneja kar sem jih doživel. Vzdušje na tour busu je bilo odlično. Šlo je za odlično izbrano kombinacijo obeh skupin. The Poodles so Švedi, jaz sem Šved (poleg Johana, op.p.). Počutili smo se zares domače.
Medtem se pridružijo za mizo basist Michael Müller, pevec Johan Fahlberg in klaviaturist Dimitri Keiski, kateremu je pripadla vloga statista…
RockLine: Johan, kakšna je bila tvoja integracija v skupino, potem ko je vokalist Michael Bormann zapustil Jaded Heart?
Johan: Brez vseh težav. Ujeli smo se v trenutku. Bilo je povsem naravno. Na avdiciji smo spili nekaj piv, odlično nam je skupaj steklo.
RockLine: Ljubezen na prvi pogled?
Johan: Pravzaprav res. Ljubezen, da!
RockLine: Ko sem slišal vaš novi album, oh mimogrede menim, da je to brez dvoma odličen album…
Johan, Peter, Michael: Hvala, to je lepo slišati.
RockLine: …sem dobili občutek, da je precej bolj temačen album od predhodnika "Helluva Time" (2005), na trenutke celo trše zveni. Kaj bi lahko povedali o novem albumu?
Johan: Res je. Je bolj temačen in zveni tudi trše. Album je precej bolj neposreden. Tudi besedila so težja.
RockLine: Misliš bolj osebna?
Johan: Tudi malenkost, da. Mojih osebnih izpovedi je kakih 80% od celotnih besedil nove plošče. Kar pa se zvoka tiče, pa smo se odločili zavestno za težji zvok.
Michael: Radi imamo težji zvok, poleg AOR-a.
Johan: Absolutno. Radi igramo trše in glasneje, poleg ljubezni do AORa in melodičnega rocka. Material je nastajal povsem naravno za naš novi album. Prepustiš se v studiu, ne glede na to kakšen rezultat bo.
Michael: Smem ponuditi malo vina?
RockLine: Vsekakor.
RockLine: "Sinister Mind" je izšel že pred pol leta, jeseni leta 2007. Ali se je v tem obdobju nabralo kaj novih idej, za njegov naslednik?
Michael: Imamo že nekaj novih idej, svežih idej. Resneje pa bomo zagrabili za delo takoj, ko dokončamo trenutno turnejo. Takrat bodo nove ideje dobile pravo podobo.
Peter: Imamo nekaj osnovnih idej, ki pa jim je treba še veliko dodati.
RockLine: Ali načrtujete izdati v bližnji prihodnosti tudi kak koncertni CD ali koncertni DVD?
Michael: Načrtujemo koncertni DVD. Letos smo si želeli v ta namen posneti naš koncertni nastop na Firefest festivalu v Angliji in ga uvrstiti na bodoči koncertni DVD, vendar pa letos tega festivala žal ne bo. Trenutno izbiramo med posnetki, nekaj jih je nastalo med turnejo z The Poodles,…
Peter: Lanske jeseni smo nastopali na Firefest festivalu. Povsem prvi smo bili na seznamu nastopajočih skupin. Pričeli smo ob 12.30, vrata festivala so odprli komaj 10 minut pred našim nastopom. Med prvo in tretjo skladbo, ki smo jo izvajali, se je dvorana napolnila do poslednjega kotička.
Michael: Očitno imamo dobro bazo fanov v Angliji.
Johan: Da, nosili so celo majice z odtisi "Trust" koncertne turneje. Bil sem zelo presenečen. Sredi našega nastopa je cela dvorana postala zelo bučna. Celo ljudje na balkonih so vreščali. Občutek je bil nadvse navdušujoč, saj nas imajo očitno v Angliji ljudje radi.
RockLine: Vaš originalni klaviaturist Henning Wanner je trenutno na turneji z White Lion po južni Ameriki. Kako hitro ste našli zamenjavo in ali ste imeli kaj težav pri tem?
Peter: Dimitri (Keiski, op.p.) je moj stari prijatelj.
Michael: Dimitriju sem dal le sedem dni, da se nauči pesmi.
Johan: Henning je odličen glasbenik, ki igra tudi z White Lion, ravno v času te naše turneje, so se White Lion odpravljali prav tako na turnejo, zato smo bili prisiljeni iskati novo rešitev.
RockLine: Vendar ste zadevo očitno sanirali brez večjih težav?
Michael: Da. V enem tednu je bil Dimitri pripravljen. Brez da bi pred tem imeli kakršnokoli vajo. Dimitri je nastopil z nami prvič v živo dva dni nazaj v Bologni.
RockLine: Kako nastajajo vaše pesmi v studiu? Ali snemate skupaj, ali ločeno ter potem sestavite različne dele skladb skupaj?
Michael: Navadno smo skupaj v prostoru, ko nastajajo pesmi. Vsak predstavi svoje ideje in potem skušamo nekaj spraviti skupaj. Večino idej prispeva Peter…
Peter: Včasih, ko imam navdih, pošljem Michaelu po internetu tudi po tri skladbe, tri sveže zamisli,…
Michael:…ki jih jaz s pritiskom na gumb "delete" potem zbrišem, ha, ha, ha…. Vse te ideje se izvajajo, ko smo skupaj na vajah, kjer jih poizkušamo dodatno aranžirati. Ni namreč tako, da bi le en izmed nas diktiral kaj in kako se bo igralo.
RockLine: Kaj pa bi povedali o vaših glasbenih vplivih, ki vam dajejo navdih in so pomembno vplivali na glasbo Jaded Heart?
Michael: Začelo se je s Kiss.
Johan: Vsi smo fani skupine Kiss. Potem so bili tu Iron Maiden, Judas Priest. Vsi v skupini smo približno enake starosti in imamo podobne vzornike. Sam poslušam tudi Pantera in Slayer. Naš novi album "Sinister Mind" združuje veliko različnih vplivov. Težji zvok, ki prihaja recimo od Pantera, se križa z bolj mehkim, funky zvokom, ali Korn bas groove-om, ipd… karkoli nam pač pade na pamet in nam je všeč, skušamo vgraditi v skladbe
Peter: Res je vse polno vplivov najti pri Jaded Heart. Za eno idejo, ki jo potem nismo vključili na novo ploščo, bi lahko rekel, da izvira od kakšnih Children Of Bodom. Bilo jo je zelo zabavno preizkusiti.
Johan: V splošnem ne maramo biti ujeti v spone enega glasbenega žanra. Potem pa pride od nekod znižani D akord in že je vse narobe. Hočem povedati, da potem nisi več hard rock skupina. To sovražimo. Ne želimo se držati le enega žanra, radi preizkušamo različne reči.
Michael: Tiste ljudi, ki so jim všeč Jaded Heart iz obdobja, ko je bil v skupini še Michael Bormann, ki je mimogrede nedvomno odličen pevec, je ta premik lahko prizadel. Ko je Bormann odšel, smo se odločili vnesti v glasbo več temačnega vzdušja, tudi novi zvok je težji. To seveda ni všeč AOR fanom, se pravi vsem, ki prisegajo na staro tradicijo.
Peter: Vendar pa smo pri ustvarjanju končne podobe skladb vseskozi osredotočeni, da ohranjamo melodičnost. Torej naj bodo kitare v riffih še tako navite, riffi še tako hitri, mora končni rezultat biti spevnost in melodičnost.
Michael: Torej mora biti trdo in obenem melodično. Se pravi "heavy", a z velikimi melodijami.
RockLine: V tem obdobju je veliko zanimanje med mladimi za hard rock glasbo, posebej veliko je novih skupin iz Skandinavije in Nemčije, ki se odločajo za igranje hard rock glasbe. Menite, da se časi za hard rock izboljšujejo? Se hard rock vrača?
Peter: Vsekakor. Vse se je začelo s HammerFall.
Johan: Da. Za to se moramo zahvaliti HammerFall.
Peter: Dejansko so se osemdeseta vrnila. Posebej v Italiji. Že potem sklepaš, ko vidiš, kako pridejo ljudje oblečeni na koncerte. Sprej na laseh, onetane jakne, bedži, našitki…
Michael: Ko smo igrali na Sweden Rock Festivalu pred kakšnimi šestimi, sedmimi leti in takrat so HammerFall že naredili preboj, smo opazili vse te mlade, ki so nosili majice z napisi Iron Maiden,… Mislil sem si: "Fant, še rodil se nisi, ko so Iron Maiden že igrali The Number Of The Beast…"
Peter: Kot kitarist in učitelj kitare, opažam da se danes mladi znova zanimajo za velike kitariste kot so Yngwie J. Malmsteen ali John Petrucci. 15 let nazaj, je bil njihov idol številka ena med kitaristi Kurt Cobain. Danes pa je znova pomembno to, da znaš igrati kitaro, vzornik je torej tisti, ki zna igrati kitaro.
RockLine: Kakšno glasbeno usmeritev boste ubrali za prihodnji album?
Johan: O tem nismo še resno razmišljali. Verjetno bomo ostali v usmeritvah aktualnega studijskega albuma "Sinister Mind".
Michael: Morda pa bomo naredili album "Operation: Mindcrime III.", kdo ve? Morda ga imenujemo "Operation: Sinister Mindcrime", ha, ha, ha….
RockLine: Je za Jaded Heart preboj v ZDA mogoč?
Peter: Pravzaprav je šele "Sinister Mind" prvi album v Jaded Heart karieri, ki je uradno izšel tudi na območju ZDA.
RockLine: Res?
Johan: Aha. Ne le, da je samo uvožen v ZDA, kot je bilo v navadi doslej, pač pa tam uradno izdan.
RockLine: Očitno so v ZDA stoletja zadaj za Evropo.
Michael: Zato smo v tem obdobju poslali našega klaviaturista Henninga Wannerja k White Lion, da lahko ustvari kakšne ugodne razmere, da se razširi ime Jaded Heart tudi v ZDA. "Sinister Mind" je izšel po celem svetu Evropi, Aziji, na Japonskem, naposled v ZDA.
Johan: In južni Ameriki?
Michael: nisem povsem prepričan, za to bi morala skrbeti založba Locomotive Records…
RockLine: So za Jaded Heart ostali še kakšni cilji, ki jih še niste dosegli?
Peter: Turneja izven Evrope bi bila fantastična.
Michael: Pravzaprav smo dobili od neke japonske založbe ponudbo za snemanje plošče v Tokyu s pet tedensko pogodbo. Vendar pa, ker smo bili s pogodbo vezani pod okrilje druge založbe, to ni bilo mogoče.
RockLine: Kako ste zadovoljni z vašo založbo Frontiers Records?
Michael: Zelo. To je dobra založba.
RockLine: Menim, da so v zadnjem času naredili velik doprinos k vnovičnemu razcvetu melodičnega rocka?
Peter: Pri Frontiers Records imajo prav vse hard rock skupine…
RockLine: In celo Toto.
Michael: Da tudi njih. In v zadnjem času celo heavy metalce. Recimo Primal Fear.
Johan: Frontiers Records vozijo v pravo smer.
Michael: Vse skupine hodijo k Frontiers Records
Johan: Vse skupine morajo iti k Frontiers Records.
(vsi: smeh)
RockLine: Kaj pričakujete od nocojšnjega koncerta?
Johan: Saj si videl prostor ne, ha, ha, ha…?
RockLine: Veliko mladih je prišlo.
Johan: Ja vse skupaj deluje bolj kot srednješolska zabava. Peter, pravzaprav vsi, smo prišli malo prej na idejo, da spišemo skladbo Party School, nekako takole: "Pa-pa-pa-pa-party School…", ha, ha, ha….
RockLine: Kakšna pa je razlika med odzivi množic, ko se nahajate na različnih koncih Evrope na koncertnih odrih?
Peter: V Nemčiji je povprečna starost ljudi, ki obiskujejo naše koncerte višja. Tam nekje med 30 in 40 let. Tukaj v Italiji pa 11 ali 12 let, ne vem, ha, ha, ha… No mislil sem več je mlajših. Danes igramo v majhnem klubskem prostoru, ljudi ni veliko, vendar pa je za nas pomembno, da predstavimo svojo glasbo tudi mlajšim.
Johan: V Nemčiji so ljudje med koncerti pri miru, skoncentrirani na poslušanje glasbe, ko je skladbe konec, pričnejo aplavdirati. V Španiji pa že takoj, ko napoveš pesem, vsi norijo od navdušenja in to norenje praktično traja skozi celoten nastop.
Michael: Nedavno sem si ogledal koncert velikega Marilyn Mansona v Nemčiji. In bilo je čudno. V zraku je bilo vseskozi čutiti negativen odnos publike do izvajalca. Čeprav se je trudil spraviti kaj od publike, kaj več hrupa, je bila ta vseskozi povsem tiho, tudi ob zaključkih skladb.
Johan: No. Njega poslušajo itak depresivni ljudje: "Mama tako sem depresiven, izrezal si bom srce, grozno, upam da ne izgledam slučajno srečen?"
RockLine: Morda pa jim je Manson prepovedal, da ploskajo in zganjajo kraval na njegovih koncertih.
Michael: Čudno...Si predstavljate "stage diving" na Mansonu, ha, ha, ha?
RockLine: Fantje, zmanjkalo mi je vprašanj. Bilo mi je v izredno veselje in čast poklepetati s tako zabavnimi ljudmi, kot ste vi, želim vam superioren nastop, obilo zabave in srečno pot na preostanku koncertne turneje.
Peter, Michael, Johan: Hvala enako.
Vendar pa tukaj našega druženja nikakor ni bilo konec. Pridružila sta se še tour menedžer Mike in bobnar skupine Axel Kruse. Izmenjali smo kontakte, debata je bila seveda polna šal in sočnega humorja, kar je bil znak odličnega razpoloženja skupine. Ko sem zapuščal tour bus, da ujamem italijansko predskupino v Stonehenge klubu, ki je bila sredi špila, me je Mike pospremil z bodrilnimi besedami sarkazma: "Uživaj ob poslušanju velike dekliške skupine?" Kako je bilo na koncertu Jaded Heart, si lahko preberete TUKAJ.
na vrh