Portugalci Moonspell veljajo za absolutne posebneže na metalski sceni. Slovijo kot skupina, ki jo bogati prirojen občutek za prefinjeno kombinatoriko ekstremnih žanrov metala, z impozantnim odmerkom melodične bombastike in vključki orkestralnih aranžmajev, svoj mračni temperament pa poglabljata koprena pečanja z gotskimi elementi ter raba učinkov programskih zvočnih zank.
Kadar iščemo v Moonspell preprilčljiv konglomerat fuzije elementov avant-garde, progresivnega pečanja metala z gotskimi elementi, nadalje elementov, ki so jih nekoč davno tega definirali tudi Celtic Frost - elementov dark metala torej, potem ne moremo zaobiti prvega stebra skupine, to je ikonske odrske silhuete skupine, pevca izjemne karizme Fernanda Ribeira.
Intervju s Fernandom smo opravili v avstrijskem Grazu in tamkajšnjih prostorih kluba P.P.C., dne 25.10.2015, v času pred koncertnim nastopom Moonspell....
RockLine: Kako si zadovoljen s potekom trenutne turneje?
Fernando: »Oktober je težak mesec za turneje. Vedno je bil. Ne glede na to, kje se nahajaš. Ali v Avstriji, ali kje v vzhodni Evropi, kjerkoli. Veseli pa me, da prihajajo ljubitelji naše glasbe na naše koncerte tudi v tem času in nam izkazujejo predanost in naklonjenost. Pravzaprav sem zelo vesel, da se vse to naše trdo delo kapitalizira v tem, da so naši koncerti iz leta v leto bolje in bolje obiskani. Glede na to, da je to naš drugi del »Extinct« turneje, sem vesel, da je še vedno veliko zanimanja za našo turnejo in ne nazadnje vesel sem tudi da igramo znova tu v Avstriji, kjer nas že lep čas ni bilo. Zaigrali smo že v Innsbrucku in bili zelo presenečeni nad odzivom, včeraj smo oddelali Budimpešto, danes smo tu, vsak koncertni večer je nekaj posebnega in tudi nocojšnji bo, ne glede na to, da je nedelja in da morajo ljudje jutri na delo.«
RockLine: V letošnjem letu ste zaigrali tudi na tleh Slovenije in sicer v sklopu Metaldays festivala v Tolminu, v zadnjem hipu so vas prestavili iz glavnega odra, na manjši oder.
Fernando: Da. To je bila težka odločitev, ki smo jo morali sprejeti. V tem primeru ni šlo za naš problem in lahko bi rekli, da se to nas ne tiče in da ne bomo sprejemali drugačnih odločitev, glede na dogovor. Mnogo skupin bi tako storilo. A na tem festivalu smo že nastopali in poznamo promotorja. Veselili smo se sicer nastopa na glavnem odru, vendar pa na koncu štejejo oboževalci in če en bi sprejeli to odločitev, bi festival lahko zabredel v kopico težav pri izpeljavi programa, v ključno z zamudami. Kakorkoli obračam, se je ta poteza izkazala kot za naročeno. Zaigrali smo v ambientu, ki se je odlično vezal na našo glasbo. Bilo je v mraku, med visokimi drevesi, obiskovalci so bili navdušeni in mi smo uživali. Glavno je, da so se zadeve na festivalu odvile normalno.
RockLine: Kakšna so občutja, ki jih gojiš do novega albuma »Extinct«, kako si zadovoljen z njim in kaj pomeni za Moonspell.
Fernando: Ta album smo posneli zelo emotivno. Nismo načrtovali izida albuma tako kmalu po albumu »Alpha Noir«, ko je nastajal, smo bili namreč še vedno na turneji. Vendar smo prisluhnili našemu notranjem klicu. Po turneji smo spakirali kovčke in odpotovali iz Portugalske naravnost na Švedsko k producentu Jensu Bogrenu, tam smo bili povsem izolirani. Odrezani od sveta, od realnosti. Ustvarjali smo neobremenjeni do okolice. In tako se je razvijal naš album. Za nas je to poseben album. Preizkusili smo nekatere stvari povsem nove stvari, uporabili smo nekaj starih idej, za katere je dozorel čas da se realizirajo, za nas je ta album korak naprej. Oboževalci so ga lepo sprejeli, na koncertih igramo veliko točk iz njega. Nismo več mladi, smo v srednjih štiridesetih in za nas je najpomembneje v tem času kariere to, da poleg zadrževanja kvalitete, le to z albuma v album nadgrajujemo.
RockLine: Prejšnji album ste pravzaprav razdelili na dva dela. »Omega White« in »Alpha Noir«. Bi lahko rekel da je »Extinct« nekakšna mešanica obeh? Imam prav, ali se motim?
Fernando: Čeprav jemljejo mnogi izmed obeh za glavni album »Alpha Noir«, je »Omega White« za nas prav tako zelo pomemben, je neke vrste naš »strogo varovani otrok«. Nismo želeli zmešati materiala. Želeli smo posneti v celoti en zelo trd album, to je »Alpha Noir«. Po drugi plati pa je za nastanek albuma »Extinct« zelo pomemben album »Omega White«. Na njem smo namreč prišli v stik z mnogo bolj muzikalično noto, z gotskim žanrom, elektroniko, rockom. Tako je nastal album, ki ni tako izrazito metalski, kot je to veljalo za albuma, kot npr. »Memorial« (2006) ali »Night Eternal« (2008), ali celo »Antidote« (2003). Ne glede, da je Extinct v eni meri zmetaliziran, po drugi strani pa najdeš gotske elemente, nosi svojo lastno auro, kot vsak izmed naših preteklih albumov.
RockLine: Moonspell ste od vselej radi eskperimentirali z zvokom in slogom, od prvega albuma dalje.
Fernando: Menim, da to prineseš s seboj na svet. Takšni smo se rodili. Usdtvbarjati smo pričeli v devetdesetih. V tem času je kup žanro v prišlo v metalske sfere. Metal jih je absorbiral. Bodisi, da je šlo za dark wave, gothic, industrial, simfonične elemente, folk glasba,... V današnjem času pa se je mnogo tega spremenilo. Ljudje živijo v vzorcih, radi delajo po vzorcih, veliko je kopiranja. Veliko je bilo povedanega in veliko je skupin, zato je teže razločevati med skupinami, kot nekoč. Kar se tiče albuma »Extinct« je bil vsekakor naš motiv, da prelijemo avro skupine v tem trenutku nanj. To so naša čustva, občutja, strasti, vse kar smo v tem času živeli, je odtis utripa skupine v tem času. Lahko rečem, da smo v krizi srednjih let, zato je album na trenutke lahko komu odzvenel celo rockovsko, čeprav to ni ha, ha, ha,…
RockLine: Kaj bi povedal o sebi kot o glasbenem umetniku in pevcu v smislu artistične rasti in zorenja skozi kariero in kako se odraža tvoj input na novem albumu?
Fernando: Album »Extinct« je zame delo, na katerem sem samega sebe v vlogi pevca kar velikokrat izzval. Ne le zato, ker počenjam pač tisto, kar mi je dano oziroma mi je bilo položeno v zibelko, pač pa tudi zato, ker nisem nikdar imel namena postati pevec. Gre za talent, ki sem ga odkril šele potem, ko sem se priključil skupini. Priključil pa sem se ji na mestu pevca, v prvi vrsti zato, da sem prišel sploh v skupino. Ta pa se je kasneje glasbeno razvijala, jaz pa kot pevec vzporedno z njo. Prav tako od nekdaj menim, da je izvedba vokala močno povezana s sporočilom v poeziji. So verzi kateri so namenjeni kričanju (grčanju op.p.), normalnem u petju, ali verzi, kjer moraš biti posebej »krhek«, pri tem pa načeloma reagiram tudi zelo instinktivno. Na albumu »Extinct« sem pristopal zelo melodično z vokalom. Z njim moraš izpovedati vzdušje danega trenutka, ga oživiti. Skupaj z glasbo. Ne želim biti le eden tistih, ki v skupini »laja«, s čimer bi naša glasba izpadla povprečno. Vokal je zame instrument, ki je v meni. Za Extinct je bilo zame zelo pomembno, da smo bili na Švedskem, kjer smo začutili mir. Bil sem izoliran in resnično sem se lahko posvečal vsakemu trenutku, ki ga živim in te trenutke zato učinkovito oživil z vokalom.
RockLine: Te je kdaj prijelo, da bi izdal svoj samostojni studijski album?
Fernando: »Hmmm…, v preteklosti sem veliko sodeloval na albumih drugih izvajalcev. V začetku karieer pretežno portugalskih, sodeloval sem tudi na albumih fado glasbe. Pred leti sem nastopal tudi v teatru in celo operi z vsemi ostalimi vokali od tenorjev, sopranov. To me je vedno privlačilo in s tem nisem imel težav. Kar se tiče solo albuma, pa lahko rečem, da sem bi sam od nekdaj Moonspell in da si kaj drugega težko predstavljam, kot da moj vokal služi le Moonspell. Če bi se že odločil za kaj takega, bi bil to album, ki definitivno ne bi bil metalski. Vključil bi klasični klavir, čela, kaj v stilu Nicka Cavea. Vendar ne čutim za to potrebe. Kar se tiče ostalega, sem napisal nekaj knjig v Portugalščini, prav tako jih tudi prevajam, tudi poezijo.
RockLine: Kateri glasbeniki in izvajalci so vplivali nate, še v času ko si bil mladenič, da se odločiš za glasbeno pot?
Fernando: Veliko stvari. Če začnem pri klasičnem metalu so to Black Sabbath in King Diamond. Kasneje pa sem odkril »underground metal«. Ta me je popolnoma prevzel. Takrat sem si rekel, da želim biti v skupini. Leta 1990 so prispeli na Portugalsko Bathory. Bilo mi je 16. let in bil sem njihov oboževalec. Srečal sem se s Quorthonom, zame je veljal za zelo mitično osebo undergrounda. Takrat sem se odločil, da bi rad pel. Kasneje sem odkrival več različne glasbe. Name je vplival Peter Steele iz zasedbe Type O'Negative, to je zasedba s katero smo pravzaprav vsi v skupini rasli gor. Nadalje npr. Peter Murphy iz zasedbe Bauhaus.
RockLine: Pred leti ste nastopali sna skupni turneji s Cradle of Filth. Se je dalo normalno shajati z nekom takšnim v kompaniji, kot je Dani Filth?
Fernando: Vem kam meriš. Vsaka skupina ima svoje manire, recimo šege in navade. Veliko je tudi pretiravanja v javnosti glede zgodb. Moonspell in Cradle of Filth smo se spoznali še v času, ko sta bila oba benda potisnjena v popolno podzemlje. A smo kmalu razvili čvrsto prijateljsko vez. Dani Filth nosi na levi rami celo tattoo motiva z našega studijskega prvenca »Wolfheart« (1995). Vem, da zna biti Dani konfliktna oseba, vem za zgodbe, a konec koncev, šteje le skupina in njena glasba. Moonspell pa smo sicer zelo dobro shajali na skupnih turnejah s Cradle of Filth.
RockLine: Še klasično vprašanje za konec. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Je v načrtu izdaja kakšnega DVDja in podobno?
Fernando: Srečno moramo izpeljati aktualno turnejo do konca. Potem si bomo vzeli nekaj premora na Portugalskem, da si oddahnemo. Sledi turneja po ZDA, na kateri nas spremljajo Epica, potm pa nas čaka še veliko delo, saj moramo izpeljati tudi koncerte v Veliki Britaniji, Rusiji, v Avstraliji, mogoče na Japonskem. Za prihodnje leto načrtujemo za noč čarovnic, da bi priredili poseben koncert v našem domačem kraju, kjer smo nastopali pred 20. leti, ko smo imeli zunaj album »Irreligious«, ki bo v prihodnjem letu obeležil 20. let. Skušamo bukirati termin, radi bi posneli material za DVD na tem koncertu. Na tem koncertu bomo združili repertoar naše aktualne »Road to Extinction« turneje s praznovanjem 20. obletnice izdaje albuma »Irreligious«.
Kako je bilo na koncertu Moonspell, dne 25.10.2015, v graškem klubu P.P.C., lahko preberete TUKAJ!
na vrh