Intervju z bobnarjem odličnega nemškega heavy metal tria Rage, ki že nekaj let zapored doživlja novo pomlad, Mikeom Terranao je bil napravljen tik pred koncertom skupine v Grazu (dvorana Orpheum) in sicer med 18:30 in 19:30 za kuhinjsko mizo "backstagea" s spremljavo cmokajočih članov predskupine Freeedom Call, ki so bili ravno sredi prehranjevalnih aktivnosti.
Eden tistih bobnarjev, ki so verjetno v metalu prignali tehniko igranja do meja, ki jih nekaj časa ne bo moč preseči ali doseči, izvenserijski bobnarski čarodej Mike Terrana je napolnil letos 46 let. Rojen v New Yorku, se je profesionalno začel ukvarjati z bobnanjem že pri svojih 16 letih in igral v svoji karieri tudi z nekaterimi zvenečimi imeni rocka. Mike je sodeloval pri nastanku 75 plošč v skupno 30 letih svoje nadvse bogate bobnarske kariere. Živi že 8 let v Evropi in je medtem postal tudi stalni nemški državljan, nastanjen v Hamburgu. Poleg stalnega članstva v Rage, igra Mike tudi v skupini Axla Rudi Pella – ali nemškega Ritchiea Blackmorea. Ob mojem mišje previdnem vstopu v "backstage" je nadvse vljudno vprašal, ali želim narediti intervju z njim ali s Peavyjem in s prstom pokazal nanj. Mike je usmeril prst na 100kg spečo gmoto zleknjeno na kavču, zariplega in skrajno zdelanega videza. Vselej dobrovoljnemu Mikeu, ki zna v trenutku stresti sočno šalo, ni bilo treba dolgo zbirati ustreznih besed in globoko hibernirajočega kolega je pospremil s povabilom: "Hej Peavy, bi rad napravil intervju?" Peavy se je sicer zganil, a nič več kot to.
Aleš: "Pusti ga naj se spočije. Bova midva naredila intervju."
Mike: "Sem slab sogovornik, nikoli ne dajem intervjujev v skupini."
Aleš: "Tudi sam sem nepripravljen, ponudba za intervju z Rage mi je dobesedno padla iz neba pred pol ure!"
In takole se je začel moj prvi intervju v karieri s kako tujo skupino. S "škrniclom papirja" in sposojenim kemičnim peresom, ki mi ga je vljudno posodil eden od roadijev, sem imel pred tem kar nekaj treme.
Aleš: Mike, kako si kaj zadovoljen s potekom trenutne Rage evropske turneje in kakšni so tvoji vtisi v zvezi s turnejo?
Mike: "Naši koncerti so bili po Nemčiji zelo dobro obiskani in dvorane polne. Skandinavski del turneje ni bil tako dobro obiskan z izjemo prvega tamkajšnjega koncerta na Finskem, ki je bil bombastičen. Včeraj smo denimo igrali v dunajskem Planetu Music v Avstriji pred 500 ljudmi, s čimer smo bili zelo zadovljni."
Aleš: "Vaša nova plošča "Speak Of The Dead" je znova drugačna".
Mike: "Da! Bili smo zelo evforični pred snemanjem. Hoteli smo preizkusiti kako deluje trenutna postava v kombinaciji s filharmoničnim orkestrom Tako je nastala 20 minutna Suite Lingua Mortis. Victor Smolski je spisal vse aranžmaje, veš on obvladuje igranje čela, klavirja, violine itd… on je skomponiral Suite Lingua Mortis. Npr. Rage plošča "XIII" vsebuje kombinacijo orkestra in metal skupine, a Rage so bili takrat v drugi postavi. Enostavno smo hoteli znova preizkusiti kako bi delovala zadeva z orkestrom, saj so Rage trenutno povsem druga štorija glede an tiste Rage, ki so igrali na plošči "XIII". Vedeli smo, da bo ta suita nekaj posebnega in tudi je nekaj, kar Rage doslej še niso naredili".
Aleš: "Je Suite Lingua Mortis uvrščena na nocojšnjo set listo?"
Mike: "Aha!"
Aleš: "Ups, to bo noro! Kdo pa bo orkester?"
Mike: "Res venomer med nastopom z nestrpnostjo pričakujemo, da se suita znajde na vrsti za igranje. Ne, ne, pozabi na orkester. Pomagamo si z zvočnim "sampleom" Na letošnjem Wacken Open Air festivalu v Nemčiji načrtujemo, da se nam bi pridružil majhen zbor med nastopom, sicer pa je to trenutno za naše koncertne turneje prevelik zalogaj. Finančni nasploh."
Aleš: "Iz naslovnice je moč razbrati da je Soundchaser razpet na križu in dokončno pogubljen?"
Mike: "O nastajanju naših naslovnic dejansko nimam pojma. O motivu bi morda Peavy znal povedati kaj več. Vem le, da je naslovnico naredil neki tip iz Los Angelesa in to komaj teden preden smo zadevo spravili v končni tisk in ploščo "razmnožili". Npr. za naslovnico plošče "Soundchaser" sem dobil idejo jaz in moja punca, ki je oblikovalka, je moj osnutek le dodelala."
Aleš: "Kako to, da si se, kot prebivalec ZDA, znašel na služenju svojega kruha v Evropi?"
Mike: Ko je pred sedmimi leti MacAlpine razpustil svojo zasedbo, katere del sem bil in to je bilo ravno po evropski turneji sem se odločil, da se za stalno preselim v Evropo, sprva sem živel na Nizozemskem. Najprej sem bil le studijski bobnar!"
Aleš: "Kako ti uspe hkrati igrati tudi v skupini Axla Rudi Pella? Tudi ta je ravnokar končal s snemanjem nove studijske plošče?"
Mike: "Rad sem zaposlen, nenehno zaposlen. Spoznal sem Rolanda Grapowa, ki je ravno imel pripravljen material za svojo studijsko ploščo "Kaleidoscope", na kateri sem igral bobne in ta me je predstavil ob neki priložnosti kitaristu Axlu Rudiju Pellu. Bilo je pred sedmimi leti. Axl je velik glasbenik, zelo ga spoštujem! Pomagal mi je, da se vključim v nemško sceno!"
Aleš: "Kako to, da vrhunski bobnar takšne branže kot si ti igra v razmeroma majhnem heavy metal bendu? Rage so relativno majhen bend, prav z lahkoto bi te "pograbil" kak velik bend, ali velik solo izvajalec, kjer bi lahko zaslužil mnogo bolje?"
Mike: "Lansko leto sem dobil dve ponudbi, a sem jih obe zavrnil. Prvo od Accept, ko so se ravno združili za nekaj poletnih nastopov, drugo pa od Teda Nugenta. V zvezi s slednjo ponudbo sem resnično razočaran, kajti zelo sem se veselil pridružiti Tedu na koncertnih odrih. Ted zna biti neskončno zabaven, a nisem nikakor uspel najti ustreznega časa, bil sem prezaposlen in moral sem zavrniti njegovo ponudbo!"
Aleš: "In Rage ostajajo tvoja prva izbira?"
Mike: "Da. Rage so stabilen bend. Tu ni sprememb. Vsak od nas treh natanko ve kaj mora početi, kaj so njegove naloge. Sedaj se odlično poznamo med seboj, kar nam prihrani ogromno časa za dosego ciljev in vložek energije v skupno stvar je tako optimalen. Prej, ko sem bil zgolj studijski bobnar in so me novačili različni bendi oz. izvajalci od Malmsteena do MacAlpinea, Gamma Ray, nekako nisem imel občutka da počnem nekaj zares svojega. Izpolnjeval sem le želje in navodila drugih. Lep je ta občutek pripadnosti neki skupini, v mojem primeru so to Rage."
Aleš: "Vaš nastop je jutri v Zagrebu odpovedan."
Mike: "Super. Zato gremo lahko nocoj že v Treviso in bomo imeli tako dela prost dan ter se dodobra spočili!" Ah da Hrvaška….. Veš, pred nekaj leti sem igral v Zagrebu v klubu "Pauk" z izvrstnim hrvaškim kitaristom, ki ga kličejo "Šime". Igrali smo le inštrumentalno glasbo polno, z energijo nabitih, "jammov", bila je norija, užival sem, kot si resnično želi uživati na odru glasbenik kot sem jaz. A če ti povem tudi to, da smo npr. lansko leto poleti, potem ko smo končali z nastopom na Festivalu v Zlinu (Češka) imenovanem "Masters Of Rock", takoj po njem z naglico "pobasali" opremo in se odpeljali z avtobusom do Duanja, kjer smo se vkrcali na avion naravnost do Hrvaške,… Naslednjega dne bi morali igrati nekje ob morju v mestu,…. ah ne spomnim se imena…"
Aleš: "V Zadru?"
Mike: "Da točno, bil je Zadar. Bila je polomija. Ko smo prispeli tja dodobra zdelani od vožnje, brez da bi si uspeli vzeti čas za dostojen počitek, smo zvedeli da festival odpade. Mnogo skupin potem vseeno igra, navkljub temu, da ne prejmejo nikakršnega plačila. Igrajo zastonj striktno zaradi fanov, ki prihajajo na naše koncerte. A mi smo prerasli to. Obnašamo se profesionalno. Najprej denar, potem pa igramo. Tako, da smo nastop, seveda globoko razočarani, na žalost odpovedal.i"
Aleš: "Kako to da je jutrišnji nastop v Zagrebu odpovedan? Ko sem organizatorja klical po telefonu, mi je ta dejal, da je prodal premalo kart?"
Mike: "Hja, odpovedan je iz istega razloga. Tip nam ni plačal."
Mike: "Boš kavo? Evropska kava je resnično najboljša."
Aleš: "Da res bi se prilegla ena."
Mike (stopi do avtomata): "Z mlekom, brez?"
Aleš: "Z mlekom!"
Mike (usede se nazaj za mizo, mi ponudi kavo in nadaljuje): "Veš to kar se je dogajalo v preteklosti med turnejami je bilo nevzdržno. Veliko stvari, npr. naše koncertne opreme je izginilo in mnogokrat nismo bili plačani za koncerte. Temu smo storili konec. Tako sami nadzorujemo vse kar se tiče denarja. Sam sem nekakšen skavt v skupini, sam se domenim z organizatorji, glede plačila, koncertih terminov in lokacij kjer nastopamo!"
Aleš: "Saj res! Spominjam se kako si pomagal pospravljati majice ("merchandise") dve leti in pol nazaj, ko ste igrali v Planetu Music na Dunaju kot predskupina Helloween, po koncertu. Z Victorjem sta pomagala nositi škatle in takrat si nadel nase rdečo majico z napisom Security Guard? Izgledalo je bolj kot prostovoljno razmigovanje po koncertu. Tako, malo za zabavo."
Mike: "No do neke mere res, vendar ni čisto tako. V to te prisili določena življenjska situacija. Ko smo bili na nekdanjih turnejah pokradeni, so bile vse naš reakcije na to prepozne, vselej smo potegnili kratko. Resnično imamo na turnejah sedaj pod nadzorom vse le Peavy, Victor in jaz. Od prodaje naših plošč med turnejo, spominkov, do prodaje kart. Sami preštevamo ves denar."
Vmes pride v kuhinjo Peavy, mačkast, izgledal je kot bi preko njega zapeljala parna lokomotiva.
Aleš: "Hello Peavy!!!"
Peavy (medtem, ko je vedril ob kavnem avtomatu): "Mnjah, mnhhh, urghhh….."
Aleš: "Kaj sicer poslušaš, kadar si "izven" heavy metala?"
Mike: "Praktično vse, le metala ne. Fusion, pop, klasično glasbo, velikokrat pa se preprosto prepustim tišini, kjer najdem neverjetno veliko navdiha za glasbo in ideje. Metala sploh ne poslušam. Le kadar grem na "jogging". To je odlična terapija, kadar je potrebno dati fizično energijo iz sebe. Kadar se ukvarjam s fizičnim delom ali športom, takrat poslušam metal. Sicer ga sploh ne poslušam. Le igram ga. Mnogo glasbenikov, ki jih poznam in igrajo heavy metal, v vsakdanjem življenju in za lastno sprostitev metala sploh ne poslušajo. To se mi zdi zelo samoumevno."
Aleš: "Kaj bi rekel za ostala dva kompanjona pri Rage?"
Mike: "Enega od njiju si ravnokar videl (smeh). Šalo na stran. Izredna sta. Vsi skupaj odlično sodelujemo in vsak enakovredno prinese svoje ideje, ki nato gradijo celoto. Super je delati z njima. Našli smo pravo kemijo. Povsod odlično shajamo. V studiu, na turneji. Victor trenutno ureja vse v zvezi z nastopom Rage v St. Petersburgu Rusiji. Naš koncert naj bi bil na velikem stadionu, kjer nameravamo posneti nov DVD!"
Mike: "Kaj meniš, koliko ljudi bi prišlo na koncert v Sloveniji, če bi Rage igrali v Sloveniji?"
Aleš: "Denimo kakih 500, ob pravšnji in pravočasni promociji okrog 1000, ne vem to so zgolj moja osebna ugibanja. V Sloveniji imate mnogo zvestih privržencev, kar pa se tiče ustreznih promotorjev, o tem pa raje ne bi! Dvorana, kot je Graški Oprheum, nam v Sloveniji dobesedno rešuje kožo, kar se tiče obiskovanj klasičnih heavy metalskih koncertov. Tudi nocoj sem že srečal pred dvorano nekaj zvestih privržencev iz Slovenije, ki so vas prišli gledat."
Mike (se obrne k Danielu Zimmermanu, ki je ravno poobedoval za isto mizo, sicer bobnarjem Freedom Call in bobnarjem, v metalskih krogih mnogo bolj razvpitih, Gamma Ray ter zabelil zaključni del mojega intervjuja): "Kaj ko bi midva z Danom pripravila bobnarsko kliniko ("drum clinic"), posebej za Slovenijo. Gotovo bi bila dvorana razprodana!"
Dan se je vljudno nasmehnil in modro molčal ob tem.
Ko se je skupni smeh polegel, sem se Mikeu zahvalil za intervju in mu zaželel veliko zabave med koncertom, na katerega smo bili vsi v Orpheumu namenjeni. Kaj veš, morda pa pridejo Rage kdaj v naše domače loge.
na vrh