RockLine: Zadnji špil ste odigrali v začetku letošnjega oktobra v Kranju. Kot sem slišal iz drugih ust, je baje bilo tam fantastično?
Matej: Bilo je noro. To je bil eden naših najboljših špilov kar se vzdušja tiče. Imeli smo ogromno dobrih špilov, vendar je ta med njimi tisti, ki bo meni osebno, pa menim, da tudi drugim v naši skupini, ostal v enem posebnem, prav prijetnem spominu.
RockLine: Kaj je bilo tisto, kar je ločilo ta nastop v Kranjskem Izbruhovem bazenu od siceršnjih MetalSteel špilov?
Rok: Bila je prava energija. Vedno je dobra energija, a to pot je bilo to vse skupaj še bolj spotencirano in intenzivno. Dvorana je bila maksimalno nabita in ko to vidiš z odra, ti da vse skupaj še dodaten zagon.
Matej: Bili smo deležni tudi zelo dobrega ozvočenja. Organizator se je resnično potrudil glede organizacije. Nastopanje v tej dvorani nam je bilo že od nekdaj všeč, vedno so bili naši špili v njej zelo dobri. Zadnji pa, po intenzivnosti in samih občutjih, prekaša prejšnje. Čutiš razliko. Lahko je enako občinstvo, lahko je vse prav identično, pogoji ozvočenja in podobno, a tega dne je bila v zraku prav posebna energija. Ni štos v številki ljudi v dvorani, ipd...
RockLine: Preprosto se je vse seštelo skupaj v optimum.
Matej: Da. Prisotna je bila neka višja sila.
Rok: Na koncu se nam je na odru pridružil tudi Sergej (nekoč pevec Requiem, danes v "tribute to Iron Maiden" skupini Iron Median op.p.) ter odpel z nami komad Stare Device in to je bila dodatna pika na "i", prav ob zaključku našega nastopa.
Matej: Tudi malo krajši repertoar smo imeli kot po navadi. Ker smo bili časovno omejeni, smo repertoar sestavili po našem okusu, da smo igrali resnično komade, ki so nam najljubši in pred nami se je odvrtelo 50. bombastičnih minut.
RockLine: Na letošnjem festivalu Metal Mania Open Air, pa ste med nastopom priklicali pravo nevihto nad Komen.
Rok: Prav tako je šlo tudi v tem primeru za posebno izkušnjo. Res vsa čast ljudem, da so v tisti nevihti vztrajali z nami.
RockLine: Osebno sem bil prav šokiran, ampak v pozitivnem smislu. Ambient, ki se je na vsem lepem narisal med vašim koncertom na tem festivalu, je deloval prav "srhljivo", apokaliptično. Strele, naliv, veter, plahutanje šotorskega platna nad vašimi glavami in vendar edinstveno vzdušje. Kot nalašč za heavy metal vaše branže.
Matej: Po tem koncertu sem prvikrat doživel to, da je po koncertu prišlo zelo veliko ljudi do mene in hvalilo naš koncert. To se mi ni zgodilo, da bi nas toliko ljudi hvalilo po koncertu. Dejansko so tudi sami ljudje dejali, da je bil naš nastop poseben.
Rok: Si nas tam prvič gledal igrati v živo?
RockLine: Ne drugič. Prvič sem vas gledal davnega 01.01.2005, v Medvodah, pod šotorom.
Rok Ohoho! To je pa daleč.
Matej: A ni bil to zadnji Alexov špil za MetalSteel?
Rok: Aha.
RockLine: V teh dobrih sedmih letih,od kar konkretneje krojite in soustvarjate MetalSteel slovensko metalsko sceno, ste izdali že tri albume, kar ni od muh, nasploh za Slovensko metal skupino in vašo mladost. Vsak album je nov korak navzgor. Med "Taste The Sin" (2005) in "Bad In Bed" (2007) je občutna razlika. Tako v glasbi, v pristopu oblikovanja naslovnice, v pristopu k oblikovanju vašega videza in še čem...
Rok: Ničesar nismo načrtovali. Pravzaprav so se vse stvari pokrile skupaj, usedle skupaj, kot so pač se. Povsem naravno. Novi album deluje nemara nekoliko bolj progresivno. Izbrali smo tudi bolj surovo produkcijo. Pri "photo shootingu" je bilo kar precej improvizacije, a se je na koncu vse dobro izšlo.
Matej: Cel izgled plošče smo prepustili Emini Djukić, oblikovalki in fotografinji, ki je potem prišla na plano s celotnim konceptom. Njej smo vse zaupali. Koncept knjižice oziroma njenega oblikovanja naj bi se prvotno moral ujemati z našo glasbo na novem albumu in tako smo ji dali predhodno na poslušanje našo glasbo. Pravzaprav še surovi material. Ko je poslušala glasbo, je poizkušala našo glasbo čim bolj transformirati v ta svoj koncept, svoje ideje.
RockLine: Prebral sem nekaj recenzij vašega novega albuma "Bad In Bed", da ne lažem vsega dve in zasledil, da delujejo novi komadi metalsko slečeno, da zvenijo bolj na sleaze/glam rock galop, v primerjavi z bolj pravoverno metalsko zasnovanostjo "Taste The Sin". Sam albuma še nisem slišal. Koliko je resnice v tem?
Rok: Sedaj je zelo odvisno kateri komad z albuma poslušaš. V njem boš prav tako zasledil tipične elemente thrash metala. Spet v drugih skladbah lahko zaslediš Motley Crue, ali glam rock. Gre za raznolik album s skladbami na šus, na polno, kot tudi prav tako kanček mehkejšimi zadevami.
Matej: S tem kako zvenijo skladbe v slogovnem oziru, se ne obremenjujemo mnogo. Ideja, ki jo dobiš kot glasbenik, je preveč pomembna. Če bi jo poizkušal žanrsko spreminjat, bi jo uničil in izgubil. Pri MetaSteel smo vsi člani glasbeno zelo široki in ideje me kar bombardirajo iz vseh strani. Zdaj, če bi to vse skupaj skušal na vsak način kalupiti v heavy metal, bi te ideje uničil.
Rok: V naši glasbi morajo biti vključeni tudi drugi vplivi.
RockLine: Ne glede na to, da ste v relativno kratkem času MetalSteel dali slovenski ne le metalski, pač pa širši glasbeni sceni, lep sveženj glasbe in odmerili korenite korake svoje evolucije, vas še vedno tretiramo lahko kot zelo mlado skupino. Kljub temu bi vprašal, ali imate slučajno že kakšne ideje, da bi morda ustvarili kak poseben album. Denimo Judas Priest so šele po 40. letih obstoja izdali svoj prvi konceptualni album.
Rok: Ne nič. Nič ne razmišljamo o čem posebnem. Trenutno delamo na novih komadih tu v studiu, pri Mateju in Beniju. Heavy Metal bo še naprej ostajal bistvo vsega, vseboval pa bo tudi druge vplive. Tako kot vselej. Vsi štirje v skupini poslušamo kar precej različno glasbo, imamo različne okuse, v končnem seštevku pa zveni vse skupaj še vedno heavy metal.
RockLine: Že dejstva da srečaš Mateja na bas kliniki Stuarta Hamma v Ljubljani, ali tebe Rok na Laibach v Kopru, ti odgovori na mnoga vprašanja v zvezi s tem. Gremo na bolj šablonsko vprašanje. Kako se je pripetilo, da ste se vi štirje v MetalSteel tako odlično ujeli skupaj? Da dejstvujete skupaj že od samega začetka in ste v svojem delovanju tako konsistentni, zanesljivi in s te hkrati s tem naredili nekaj konkretnega v Sloveniji, kar se metal glasbe tiče.
Matej: Ljudje nas dostikrat sprašujejo, če pripravljamo v naprej lastno koreografijo. To je zanimivo, saj ne vemo kako izgledamo in delujemo na zunaj, ljudje nam držijo ogledalo. Dostikrat slišimo od ljudi, da delujemo, kot bi bili vse zmenjeni skupaj, v smislu skladnosti našega funkcioniranja v MetalSteel. Dejstvo je, da smo res od malih nog rasli skupaj gor, da se res med seboj zelo dobro poznamo.
Rok: In vedno smo verjeli v to kar delamo. Od nekdaj smo imeli sanje, da bi igrali nekoč z nekim velikim bendom, mislim nastopali skupaj na koncertu. To se nam je doslej dvakrat uresničilo, to pa nam je dalo tudi resničen zagon za naprej. Že od nekdaj se zelo dobro razumemo. Res da se kdaj skregaš, a nikdar se ni pripetilo da bi to vplivalo na skupino.
Matej: Poznamo se med seboj kot ljudje in kot glasbeniki. Točno vemo kdaj bo kdo, kaj naredil, kako kdo funkcionira, kaj lahko koga ujezi in podobno. Zato smo tudi mentaliteto skupine razvijali vsi vzajemno skupaj. Vse med nami je zelo prepleteno.
RockLine: Okej. Pa kje ste se potem našli?
Rok: Midva z Benijem sva se našla na ulici. Totalna mulca sva bila. Beni je imel električno kitaro, jaz akustično, potem je bil tu še Alex, naš bivši pevec, ki je najprej hotel biti bobnar.
Matej: Vse je nastalo zelo spontano.
RockLine: Ob vsem tem ste MetalSteel posebni tudi po tem, da imate v svojih vrstah bobnarko in ne bobnarja. Daša se mi zdi fenomen.
Rok: Daša je po tej plati definitivno zaznamovala skupino. Sprva se nam je zdelo zelo samoumevno, da je Daša bobnarka, nič posebnega pravzaprav. Kasneje smo se začeli zavedati te posebnosti, nasploh, ko so nas na to opozarjali ljudje. Je pa danes čedalje več žensk v metalu za bobni. Pevke so pa itak vedno bile.
RockLine: Vas je želja po preboju v tujino doslej že kaj mamila?
Rok: Distribucijo imamo v Nemčiji,na Japonskem in Italiji. Za špila se menimo s hrvaškimi skupinami. Gre za nekakšno izmenjavo uslug. Mi njim pri nas zrihtamo kakšne nastope, oni pa nam na Hrvaškem. V tem oziru si tako pomagamo za začetek. Za ostalo, pa bomo videli, kaj bo prinesel čas. Doslej v tujini še nismo nastopali. Si pa vsekakor želimo.
Matej: Na MySpace-u imamo "flag counter", kjer se vidi od kod nas obiskujejo. Prav tako smo prodali naše albume v mnoge države širom sveta. Vsaj en ali dva izvoda. Metal je takšna subkultura, da se lahko vedno zaneseš na prave glasbene zanesenjake in zbiratelje. Ti te poiščejo kar sami in sami vzpostavijo kontakt s teboj. Tem ljudem pošiljaš v tujino CDje na zaupanje. In doslej nas še nihče ni ogoljufal. So pošteni. To so ljudje, ki resnično podpirajo glasbenike.
RockLine: Ob odhodu Alexa se vam niti ni bilo treba veliko ozirati po novem pevcu. To je postal kar vaš kitarist Beni.
Rok: Ko razmišljam za nazaj, še meni ni vedno povsem to jasno res, ha, ha, ha... Preizkusili smo ogromno ljudi, pa ni bilo nič. Potem je Beni prišel na idejo, da bi on poizkušal peti. Sprva sem bil zelo skeptičen. Odšel je na inštrukcije petja. Kako je bilo že ime človeku, h kateremu je hodil na inštrukcije?
Matej: Oliver Antauer.
Rok: Točno. Vrnil se je iz teh inštrukcij in kar naenkrat je znal peti. In to zelo dobro.
Matej: S tem, ko je Beni postal pevec, nam je bilo ogromno energije prihranjene. Navadno, ko ti sprejmeš novega člana v ekipo, nikoli nisi povsem siguren, kaj se bo zgodilo. Deluje lahko kot tujek in bi se težko integriral. Zaradi številnih avdicij in zavlačevanj v zvezi z iskanjem novega pevca, smo postajali vse bolj skeptični. To nas je izčrpalo, potem pa se je reč razrešila kar z Benijem. V Sloveniji je res težko najti pravega glasbenika, ne glede na instrument, ki ga igra, da ne govorimo o pevcih.
RockLine: MetalSteel ste si unikatnost in prepoznavnost v slovenskem glasbenem prostoru izborili ravno s tem principom, ki ga živite, v katerega verjamete.
Matej: Če si šolan glasbenik, še ne pomeni da si dober. Ali bolje povedano, lahko si šolan in dober glasbenik, a to še ne pomeni, da boš uporaben. Lahko igraš Bacha na klaviature in še marsikaj, a težko boš dobil nekoga, ki ti bo stvar res konkretno zaigral. Brez not, brez drugih pomagal ter k temu dodal pravi dotik improvizacije. Še manj pa je tistih, ki pa znajo narediti nekaj svojega. To je ena izmed kvalitet, ki je v zadnjem času najbolj cenjena pri glasbeniku. Danes se da ogromno stvari zamaskirati na računalnikih, a v osnovi te ločuje od mašine še vedno tvoja ideja in to da znaš narediti dober komad.
Rok: V današnjem času se pojavlja tudi to da novi bendi zatrjujejo, da so izumili nekaj novega, a igrajo natanko tisto, kar so skupine igrale pred dvajset in več let.
RockLine: Možno je to, da so mlade skupine, preprosto izgubile stik s koreninami rocka in metala, s skupinami, ki so spisale v tem prvo biblijo.
Rok: Povsem možno. Ali pa same sebi lažejo. Se mi zdi da je to danes zelo aktualno. Da govoriš naokrog, da si pogruntal nekaj novega, v resnici pa igraš staro glasbo.
RockLine: Kako je biti del slovenske heavy metalske druščine? Kako se razumete z našimi preostalimi skupinami?
Matej: S tem se niti ne obremenjujemo. Določeni ljudje jemljejo metal sceno odločno preveč resno. Dejstvo je, da je Slovenija vrsta trga, govorim za heavy metal glasbo, od katerega se ne da živeti. Ti ne moreš pričakovati, da boš živel od turnej v Sloveniji. Potem določene skupine ustvarjajo neko politiko in poizkušajo udejanjati to politiko in to škoduje glasbi. Glasbe v slovenskem prostoru je zaradi tega manj. Včasih izpade še huje, kot kompeticija za trg med posameznimi podjetji.
Rok: Resnično, bi ves ta čas lahko vložili v pisanje glasbe, ali nastopanje na koncertih, tako pa dobiš občutek, kot da je nekaterim vse drugo bolj važno, kot glasba.
RockLine: Okej, tega nisem še nikoli vprašal, pa vseeno. Vidva kot glasbenika, kako sprejemata ocene in kritike s strani medijev, tudi glasbeni novinarji imamo svoje glasbene frustracije in smo včasih lahko nekolegijalni do skupin s svojim odnosom. Vaju je kdaj zbodla kakšna "novinarska"?
Rok: Ne. Nikoli. Niti ni pomembno ali je novinar glasbenik, lahko je le novinar, samo da ve o čem piše članke, da glasbo pozna.
Matej: Včasih sem se še sekiral, sedaj pa se res ne več. MetalSteel vemo kaj delamo, imamo zastavljene cilje, ki so nam vodilo. Vsaka kritika je dobrodošla.
RockLine: Kako pa nastaja glasba MetalSteel. Kdo prispeva ideje?
Rok: Glasbo imava skupaj čez Beni in jaz. Besedila, pa pišem samo jaz. Komade delamo tako, da en prinese ideje, ali idejo, potem pa komad vsi štirje oblikujemo skupaj.
RockLine: Kakšni pa so načrti za MetalSteel v prihodnje?
Rok: 25. decembra imamo nastop na Božičnem Rock festivalu v Postojni. Nadalje se v Medvodah odpira nov klub imenovan MKC, tam bomo nastopali na otvoritvi. Nastaja pa že novi material za novo ploščo, za katero upam, da bo izšla enkrat proti koncu prihodnjega leta. S ploščo nikakor ne mislimo hiteti. A potihoma računamo na njen izid v prihodnjem letu. Poleg tega bomo poizkušali z nastopi v tujini in si tam organizirat kakšen nastop.
na vrh