Melodrom - pristajalna steza melodije (2007)

V soboto zvečer, nekaj pred deseto, smo se sestali predstavniki obeh strani, Matevž Grad – Melodrom, ter Jani Lah in moja malenkost – RockLine.Info za dogovorjeni intervju, v takrat še prazni, Gala hali. Najprej je delovalo, da bomo samo mi trije, vendar smo zaradi preglasne glasbe odšli v "backstage" prostore, kjer smo se sestali še z Mino Špiler in Miho Žargijem. To je bila dokončna postava. Preostala dva člana zasedbe, Polona Janežič in Matej Nolda sta prišla, ko je bilo pogovora že konec.

Davor: Kako napreduje študij, po tako aktivnem glasbenem oz. umetniškem udejstvovanju?
Mina: U bistvu nam gre precej počasneje, kot nam je šlo prej.
Matevž: Jaz sem končal.
Miha: Meni pa se podaljšuje. To sem predkratkim izvedel. ...Po Bolonjski konvenciji.

Davor: V glavnem skrbite za celoten imidž skupine predvsem sami, za ovitke plošč, videospote...
Mina: Videa na tej plošči še nismo sami naredili, mogoče ga bomo za tretji videospot. Dosedaj sta bila dva narejena, prvi od Dražena Štaderja, drugi pa od Saša Podgorška.

Davor: Kako nastajajo glasba in teksti v Melodrom?
Mina: To je ena od stvari, ki jih zakrivamo in o njih neradi govorimo. Ni pa nič posebnega, nimamo nobenega skritega recepta. Verjetno to ne poteka nič drugače, kot pri drugih ustvarjalcih.

Davor: Pa nastane najprej glasba pa potem tekst ali ravno obratno?
Matevž: V večini je najprej glasba, v bistvu, zaenkrat še nismo uspeli kako drugače narediti. Smo pa že od samega začetka sklenili, da bomo vse, kar lahko, naredili sami, se pravi od ovitka, videospotov na začetku itd. Zato se pod skladbe tudi podpišemo, kot Melodrom.

Davor: Se vam zdi pomembno oz. potrebno, da se v Sloveniji izdaja albume domačih izvajalcev v dveh različicah, v slovenskem in tujem jeziku?
Mina: Glede na to, da mi napovedujemo izid še ene plošče, ne mislimo izdati identične v slovenskem jeziku, ker je nekoliko brez veze. Izdati mislimo album remixov z nekoliko predelanim konceptom, omejenim na slovensko področje.

Davor: V času, ko je fizični album izgubil že skoraj vso vrednost, ter se počasi umika drugim, modernejšim formatom, kako gledate na sam CD, kot predmet?
Matevž: Ob tej plošči, smo naredili tudi kolaže z dodano računalniško skladbo. Tudi sama promocija albuma ni bil koncert, ampak je bila galerijska predstavitev teh kolažev, s tem, da so bili tej kolaži zasnovani multimedijsko. Imeli so vgrajen mp3 player in slušalke in ko si gledal kolaž si hkrati lahko poslušal še glasbo. Tako smo se malo poigrali s samo predstavitvijo plošče in sodobno distribucijo glasbe.
Drugače pa se mi zdi, da se bo v prihodnosti vedno bolj izdajalo single. Bolj, ko bo šlo v digitalno prodajo glasbe, bolj bosta plošča in CD izgubljala na pomenu. Naenkrat, ko je prišel CD se je dalo posneti tudi 60 minut glasbe in več, medtem, ko je bil čas na (vinilni) plošči omejen na približno 40 minut. Sam medij ne bo več diktiral, koliko pesmi lahko prenese. Mi smo naredili ploščo, vendar smo ravno s temi kolaži želeli misliti tudi drugače.

Davor: Beck je, na primer, naredil tudi povsem svojevrsten koncept albuma, ko si lahko vsak naredi svoj ovitek za CD, vse pesmi imajo dodane videospote itd.
Matevž: Ja Beck je... (Nekdo trka po vratih in prekine misel)
Miha: Ja, design je danes verjetno eden redkih razlogov, da se človek sploh še odloči za nakup CDja. Če ponudiš poleg glasbe še nekaj, kar je oblikovno zadovoljivo je to samo še dodaten razlog, drugače so mp3-ji, ki jih downloadaš povsem zadovoljivi
Mina: Ja verjetno je to res, ker so plošče že v zadnjih vzdihljajih.
Matevž: Nek fetiš verjetno res obstaja, fetišistični razlog, da kupiš originalen CD, ker večina tega res ne počne več. Z neko dodano vrednostjo pa ima plošča večjo vrednost.

Davor: V preteklosti ste dosti sodelovali z raznimi gledališkimi predstavami. So trenutno v tej smeri, kakšni načrti?
Matevž: Ja, še naprej delamo, scenska glasba je bila nekako izhodišče, da smo sploh nastali, tako, da to linijo še kar naprej držimo. Pred kratkim smo delali za neko predstavo... Predvsem je zanimivo, če delaš scensko glasbo, ker delaš glasbo v nekem drugem kontekstu, ki je lahko dosti bolj zanimiv, kot delati samo ploščo.

Davor: Načrtujete kakšen pobeg v filmske vode?
Mina: Ja, prav iščemo zaenkrat ne, ni prioriteta, vendar, če se najde kakšen dober, zanimiv film...
Matevž: ...Bi z veseljem kaj naredili.
Mina: Ja.

Davor: Še kakšne stranske vloge zraven?
Mina: Raje ne.

Davor: Na obeh albumih je mogoče zaslediti neko povezavo z mestom Berlin. Na prvi, nosi ena skladba naslov po eni izmed ulic (Prenzlauer Allee), The Guide pa skriva v ovitku sliko Alexander Platza. Je to mogoče povezano s celotno mitologijo Berlina in glasbenikov, ki so tam dobili inspiracijo za nekatere svoje najboljše stvaritve (David Bowie, Iggy Pop, Lou Reed, Nick Cave itd.)?
Mina: Ne, na tej plošči je bilo obdelanih 12 turističnih točk in Berlin je ena izmed njih. Pesem "Prenzlauer Allee" pa je vsaj v nekem osnutku nastala v Berlinu, mogoče nekoliko pod vplivom dejanske Prenzlauer Allee.

Davor: Veliko je bilo govora, da ste z novo ploščo zelo spremenili svoj zvok?
Matevž: Ja, gotovo smo nekoliko spremenili zvok, šli smo nekoliko naprej. Želeli smo narediti, zvočno bolj specifično ploščo. No, plošči se zelo razlikujeta tudi po tem, kako smo se ju lotili. Na prvi smo vse pesmi naredili za predstave in smo jih kasneje zbrali, zato je nekakšna kompilacija večletnega dela. Za to (The Guide) pa smo imeli samo dve leti časa in smo se zato že na začetku opredelili, kaj bi z njo radi povedali in kako naj bi stvari zvočno zvenele. Tako, da je ta obrat naprej ali nekam stran lažje narediti.
Mina: Čeprav bi bilo popolnoma pretirano trditi, da je prva plošča povsem drugačna od druge, nekega osnovnega zvoka ne moremo izgubiti, pa tudi, če bi ga hoteli, obe plošči so naredili isti ljudje. Ni nekega radikalnega odklona, skušamo pa stvari nadgraditi. Strmimo k zvoku, ki smo si ga zamislili že prej.

Davor: Torej ni bilo nekih zunanjih glasbenih vplivov, zaradi raznih sodelovanj z glasbeniki, kot so Rotor, DJ Umek itd?
Mina: Ne, to so bila sodelovanja na ravni prijateljstva, to so ljudje, ki jih poznamo in ki delajo zelo drugačno glasbo, kar nam je predstavljalo nekakšen izziv oz. zavoj v neko drugo glasbeno zvrst. Bomo pa znova sodelovali z njimi, ter tudi z drugimi na plošči remixov, kajti ne bomo sami remixali naših skladb, zato se lahko zgodi, da bodo nekatere pesmi zelo ne-Melodrom.

Davor: Obstaja kdo, s katerim bi zares radi sodelovali?
Mina: Ja, še najlažje bi se našel kdo za film. Npr. Davida Lyncha se verjetno nihče ne bi branil. On je nekako prvo ime, ki mi pade na pamet, če bi si res lahko izbrala kogarkoli.

Davor: Kaj pa v glasbenem svetu?
Mina: Zaenkrat so nenehno neka sodelovanja na obzorju, tako, da o tem niti ne razmišljamo, vsaj jaz ne.
Matevž: Ja, o tem bi bilo treba že kar razmislit. Poslušamo ogromno glasbe, tako da... S Straussom!

Davor: Pesem "Counting Days" je bila izbrana za skladbo leta na CROSS RADIU. Se vam zdaj odpirajo nova koncertna področja?
Mina: Ja, na tem radiu smo že imeli svoje skladbe, vendar nobena ni prišla na prvo mesto. Tako, da na področje bivše Jugoslavije smo se razširili že prej in dobili tam tudi založbo, ki je izdala našo prvo ploščo, izšla bo tudi druga. Igrali pa smo tudi na Exit Festivalu, kar bomo letos najverjetneje ponovili, verjetno pa bo mogoče imeti tudi druge nastope.

Davor: Kako pa je s turnejo v Sloveniji?
Matevž: Ja, Slovenija je majhna in malo je klubov, kjer bi lahko izvedli primeren koncert. Ampak gotovo bodo še kakšni koncerti, predvsem, ko izdamo "slovensko" verzijo albuma, nameravamo imeti nekaj nastopov po slovenskih klubih. Zaenkrat smo igrali samo v Mariboru in Ljubljani, ter v Izoli v Šoto klubu, ki je nekakšno primorsko zbirališče za vso alternativo. Zagotovo bomo še kaj igrali vendar ne mislimo zastaviti turneje, kar se pri nas niti ne izplača, saj si v dveh urah vedno lahko v Ljubljani.

Davor: Je danes težje sploh dobiti možnost za nastop?
Mina: Zelo odvisno od klubov. Veliko klubov je študentskih, ki imajo precej omejena sredstva, zato se lahko osredotočijo na pridobivanje zvenečih imen, ki pritegnejo več publike, lahko pa se raje odločijo za promocijo lokalnih, mladih, neuveljavljenih skupin, ki so cenejše.
Matevž: Neki klubi imajo bolj ažurirano vodstvo in tam se več dogaja, drugje pa se za to manj zanimajo, pa tja pač ne greš.

Davor: Se odpira kaj na področju tujine, predvsem zahod?
Mina: Za tujino se bomo šele začeli dogovorjati, ni še nič zmenjeno.
Matevž: Igrali smo že po Avstriji in Nemčiji. Zdi se mi, da je iti v tujino samo s koncertno turnejo brez neke promocije, PR predestavnika, lahko rahlo nesmiselno. Pomembno je, da dobiš založbo v tujini, ki potem nekako poskrbi za vse potrebne stvari.

Davor: Kaj pomaga to, da vašo glasbo predvaja MTV?
Matevž: To je le MTV Adria, ki pokriva samo določeno območje in teh MTV-jev je ogromno. Zato niti ne pomaga dosti.

Davor: Pred leti sem vas ujel na promocijskem koncertu za prvi album in se mi je zdelo zanimivo, da se niste odločili za nobeno priredbo, kljub omejenemu številu lastnih skladb.
Mina: Priredbo smo igrali 5, 6 let nazaj, na drugem ali tretjem koncertu, ampak načeloma se orientiramo na avtorsko glasbo.

Davor: Zelo so popularni albumi, ko nek glasbenik objavi same priredbe, vas to ne zanima?
Matevž: Upam, da se nam nikoli ne bo treba odočit za priredbo samo za to, ker bi bili brez lastnih, dovolj dobrih pesmi. Lahko bi se zgodilo, da bi si neko pesem res želeli narediti, tako za spremembo, vendar ne bi bila to nosilna pesem albuma. To, da bi se odločili za priredbo iz nekega komercialnega stališča, ker je pesem uspešnica, pa se mi zdi za nas malo neumesno.