Mary Rose- iz pepela v življenje na Feniksovih krilih (2007)

 Sobota ob sedmih zvečer. Vreme se je odločilo ostati na nivoju morbidne sivine, katero vsaj malo prikrije tema, ki je padla na našo prestolnico, zato smo trije mušketirji in mlada dama krenili od tod proti Sežani. Razlog za pot proč od ljubljanske kotline je precej dober in utemeljen- postojnski Mary Rose so si ulili v ustvarjalne motorje novega kreativnega ognja ter preživeli več kot desetletno pavzo- še več: lani je izšel novi, drugi album Feniks. Pred koncertom v sežanskem Piano baru smo se tako odpravili do njihove mize ter preverili kakšen je pulz v resnici. Takoj se je izkazalo, da so fantje ne samo dobri glasbeniki, temveč da so izjemno srčni ter pripravljeni na intervju. Kratek pogovor je lahko stekel, saj jih je ura počasi že priganjala na oder…

RockLine: Lep pozdrav fantje. Težko bi se lahko rekli, da ste ravno vajenci v svojem poslu, saj je od plošče Rocks Off minilo že nekoliko več kot deset let. Sledila je skoraj klinična smrt skupine, zdaj ste pa ponovno tu. Zasedba je nova. Kako se Mary Rose počuti v novem tisočletju?

Eki: Sedaj se mi igra, nova zasedba pa je v skupino vlila nove moči. Kaj naj rečem? Kemija je odlična. Veselje do glasbe je izjemno in iskreno tu, novi pogledi in stališča na glasbo pa itak samo koristijo ter pripomorejo k napredovanju na poti v smeri naprej. V preteklosti, v času, ko smo šele ugotavljali kaj želimo, v časih prve plošče (Rocks Off op.p.) smo peli skoraj izključno v angleščini, kar je bil kurac…

RockLine: V preteklosti, v času poznega razcveta slovenskega hair rocka ter skupin Šank Rock in Chateau vemo kakšen je bil odnos do rocka na slovenskem. Kako pa publika danes sprejema Mary Rose oz. kakšen je vaš odnos do nje?

Eki: Dejansko se na to ne oziramo preveč, a je odziv publike v glavnem pozitiven, kar je zelo dobrodošlo. Še posebno če je edina stvar, zaradi katere je vredno vztrajati, dejansko huda želja po igranju… Sla po ustvarjanju. To, kar delamo, delamo radi in s srcem. To v Mary Rose dejansko počnemo.

RockLine: Vemo kakšne so bile zgodbe o uspehu vaših sodobnikov, ki so bili omenjeni v prejšnjem vprašanju. Vi ste, lahko bi se reklo, le za las zgrešili popolni timing ter vozovnico za vožnjo z vlakom uspeha. Vas moti, da ste bili s prvencem krivično spregledani?

Eki: Niti slučajno. Nimam takega občutka. Gre za to, da nekaj rad delaš. Enostavno nam je dopizdilo. Pač, časi se menjajo. Ne nujno vedno na bolje. OK… Zdaj ni ravno vsak koncert na velikih odrih, a je vseeno. Danes smo v majhnem kafiču, a smo hoteli igrati, ker, kot sem rekel že prej, to je tisto na koncu, kar pretehta in je najpomembnejše- da se igra in da se uživa. Tako na odru kot pred njim. Zato pa smo sklenili nek kompromis. Igramo kar precej komadov. Nekaj jih je za publiko in njihovo potešitev, nekaj pa za našo dušo.

RockLine: Nekakšen malo mešani komercialni venček?

Eki: Lahko bi se temu tako reklo, da. Čeprav… Vseeno dosti poudarjamo lasten material, saj so Mary Rose konec koncev le živa in pošteno delujoča zadeva, mar ne?

RockLine: Pa še novo ploščo ste rodili v tem času. Feniks. Ptič, v ognju katerega dogori staro in iz pepela vzklije nekaj novega. Pomenljivo… Kakšni so vaši vtisi?

Eki: Za razliko od včasih, je delo tokrat, na novem projektu potekalo zelo psontano in v povsem sproščenem vzdušju. Rezultati so prišli sami po sebi in z njimi smo zadovoljni. Pa s sprejemom in vsem. Mislim, da je bila z rezultatom našega dela ter trudom zadovoljna tudi javnost.

RockLine: Zvokovno je zaslediti precej svežine, a se poraja občutek, da gre, v teh časih, ko je pravega rocka vse manj, za povratek k koreninam…

Eki: Pa ja, lahko bi temu tako rekli. Gre za kombinacijo. Za stari in novi zvok, ki pa seva energijo, kar gre verjetno pripisati tej najboljši postavi Mary Rose kadarkoli! Od stare zasedbe sem ostal samo še jaz… Ostalo je sveža moč in ideje, novi ljudje. Kar je najpomembnejše ni jokanje za tem, kar je bilo. Glasba je tista, ki je najpomembnejša. Mary Rose si delimo strast do tega in obenem se odlično razumemo. Sam zvok pa predstavlja to, kar najbolj čutimo sami. Zakaj bi karkoli spreminjali?

RockLine: Precej velika sprememba je bil tvoj prihod Žak. Zakaj sodelovanje z Mary Rose? Mar Hrvatje nimajo takih glasbenikov?

Žak: Seveda jih imajo. Ni stvar v tem. Gre za unikatnost in predanost Mary Rose. Res je užitek sodelovati s temi fanti...

RockLine: Plošča je požela dobre kritike. Kakšen pa je scenarij za prihodnjost?

Žak: Lahko brez premisleka rečem, da konstantni razvoj. Resnično upam, da do naslednje plošče ne bo trajalo ponovno kakih deset let. Mogoče kaka DVD ali karkoli podobnega, predvsem pa mnogo dobrih koncertov, ki ljudi najbolj seznanijo s tem, kar Mary rose dejansko predstavljamo. Skratka: akcija!

RockLine: Vem, da je vprašanje že sila oguljeno, a vseeno: ste kdaj razmišljali o preboju čez slovenske meje?

Žak: V Reki, zanimivo, nas veliko ljudi dejansko pozna. Prodali smo celo nekaj svojih plošč. Mislim, da okoli dvajset komadov, pa čeprav so besedila v slovenščini. Važen je pač vibe. Kar se tiče pa večjih načrtov pa bomo videli. Mary Rose lahko naredimo še marsikaj. Bomo videli!

RockLine: Oder kliče! Hvala lepa za pogovor.

Žak: Hvala lepa tudi vam- za podporo in resnično podporo. Hvala lepa in lep pozdrav vsem bralcem Rock Linea!