RockLine: Zdravo Marcus, najprej dobrodošel spet na Metalcampu, če se ne motim je to že vaš tretji nastop na tem festivalu. Glede na to imate verjetno na Metalcamp lepe spomine?
Marcus: Ja, vsekakor! Kar se tiče občinstva imam izredno lepe spomine, koncerti so bili vsakič odlični. Kar pa se tiče vremenske situacije... Ko smo prišli sem sem si ogledal vremensko napoved, ki je napovedovala dež, zaradi česar sem se spomnil na močvirje zadnjič. Na to sem se pripravil, a očitno na srečo ne bom potreboval priprav na slabo vreme (smeh).
RockLine: Pred kratkim ste izdali album At the Edge of Time, ki je doživel izjemen uspeh. Ste morda čutili ali pričakovali tak uspeh, ko ste snemali album?
Marcus: To je nekaj, kar je izredno težko napovedati. Ko sami izdamo album, smo o našem izdelku 100% prepričani, a če je všeč nam to še ne pomeni, da bo tudi fenom. A kar se tiče novega albuma nismo prejeli niti ene slabe ali povprečne ocene in to je neverjetno. Vsakič posnamemo pesmi, ki so nam všeč in za katere mislimo, da so najboljše kar smo lahko posneli v tistem trenutku. To smo storili tudi tokrat in ljudem je všeč, zaradi česar smo zelo veseli (smeh).
RockLine: Sam imam občutek, da so zadnje tri plošče, torej od A Night At the Opera naprej nekakšen gradnik, ki vodi do vašega simfoničnega projekta. Bi se strinjal s tem?
Marcus: To ni nekakšen koncept, ki bi ga imeli zarisanega, a brez A Night at the Opera bi njegova naslednika gotovo zvenela drugače. To je bil naš namen, z Night smo hoteli posneti zelo, zelo kompleksen album in mislim, da to je (smeh). Njegove vplive gotovo lahko slišiš na novi plošči in tudi na A Twist in the Myth. To je del naše glasbe in za nas je bil to naraven potek stvari.
RockLine: Snemali ste s praškim simfoničnim orkestrom. Je bilo to pot težko v metal vplesti ogromen, simfoničen "koncept"?
Marcus: Ne bi rekel, da je bilo težko, saj je to že od nekaj del naše glasbe. Velika sprememba, velika novost pa je bilo to, da smo končno delali s pravim orkestrom. V preteklosti smo vedno uporabljali nasnete klaviature, ki lahko zvenijo dobro, a niso niti približno tako kot prava stvar. Dobra stvar pa je, da lahko sprogramiraš kar hočeš, medtem ko k orkestru ne moreš iti s posnetkom in jim preprosto reči, da naj ga odigrajo. Za orkester moraš napisati vsako noto posebej, spisati moraš partiture, s člani orkestra se moraš pogovoriti,... To je bil za nas velik korak, saj sami ne moramo spisati take glasbe, saj ne delamo na tak način, delamo z našimi ušesi. Zato smo se morali zanesti na ljudi, ki so naše ideje zapisali za orkester in jim jih predali. To je bil res velik korak, a rezultat je odličen in v bodoče bomo gotovo delali na tak način.
RockLine: Kako pa ste se lotili pisanja materiala za novi album in kako je izgledal ta proces, če ga primerjaš s snemanji za prejšnje albume?
Marcus: Tokrat smo naredili nekaj zelo drugačnega. Običajno smo si po zaključku turneje privoščili daljši odmor, da smo si spraznili glave za nove ideje. To pot smo to spremenili, saj nismo imeli časa za ta mesec, dva odmora. Takoj smo morali začeti s pisanjem novega materiala, saj so nas prosili za sodelovanje pri skladanju glasbe za igro Sacred 2. Mislim, da smo bili še tako polni adrenalina in energije od odigranih koncertov, da se to v glasbi pozna. Poleg tega pa smo prvič v karieri spremenili še nekaj. Običajno smo striktno ločili pisanje in koncertiranje, ko smo zaključili s turnejo smo se usmerili le v pisanje in nismo odigrali niti enega koncerta. Tokrat pa smo to spremenili; leta 2008 so nas vprašali, če bi igrali na nekem festivalu v Španiji, kar smo zavrnili. Nato pa so nam povedali, da bi bili co-headlinerji skupaj s Kiss. Rekli smo, "Ja!" (smeh) Sledila sta še dva festivala in nato naslednje leto še okrog dvanajst festivalov po Evropi. Spet smo bili polni energija in elana, nadaljevali smo s pisanjem novih komadov in mislim, da se v njih pozna ta pozitivna energija. Osebno mi je bilo to zelo všeč in upam, da bomo naslednjič spet lahko pisali na način s krajšimi prekinitvami.
RockLine: Pa kakšne ideje posnamete ali napišete že med samimi turnejami ali počakate do konca?
Marcus: Ne, običajno s pisanjem začnemo po koncu turneje. Na turneji nimamo prave studijske opreme, sam sicer imam ProTools na prenosnem računalniku, a na turneji nimaš mirnega okolja v katerem bi lahko ustvarjal. Če imamo med koncerti dan počitka, sem včasih pomislil, da bi lahko kaj naredili v hotelu, a nato le počivamo (smeh). S pisanjem začnemo po turneji, lahko se zgodi le, da kakšno idejo, riff posnameš in to uporabimo kasneje, a glavne ideje se nikakor ne porajajo med turnejo.
RockLine: Nekaj kar me je vedno navdajalo z občutkom Blind Guardian genialnosti je to, kako dobro vam uspeva Hansijeva besedila, ki so večinoma fantazijsko obarvana, prenesti v glasbo...
Marcus: Tega ne delamo, saj vedno najprej napišemo glasbo. Tako da on pravzaprav besedila prenese v glasbo (smeh).
RockLine: Torej ima težave on (smeh)?
Marcus: Ja (smeh). Pri nas je vedno najprej glasba. Od vedno je bilo tako in vedno bo tako. Vedno imamo najprej glasbo, Hansi pa čez poje delovna besedila, ki niso nujno smiselna...
RockLine: Samo, da ujamete vokalne linije.
Marcus: Točno tako. Melodične linije, ritmiko besed. Šele, ko to naredimo delovna besedila spremeni, spiše v prava.
RockLine: Pa kdaj sodelujete pri pisanju besedil ali je to zgolj Hansijeva naloga?
Marcus: Ne, nikoli, besedila vedno piše Hansi.
RockLine: Kdaj pa lahko pričakujemo vaš simfonični projekt, ki je že lep čas v delu?
Marcus: Ja res je, vendar pa je velik korak ta, da smo našli pravi orkester. Projekt bo snemal praški simfonični orkester, ki je že posnel dele šestih skladb. Večina materiala je že spisanega, a na njemu še delamo med turnejami, med njimi bomo tudi snemali. Zdaj bomo ta projekt nekako bolj forsirali, saj smo končno našli pravi orkester. Ne morem ti še povedati točnega datuma izida, a napredujemo.
RockLine: Kako pa bo ta stvar dejansko zvenela? Boste sodelovali vi kot bend z orkestrom, bo igral le orkester v družbi Hansijevega vokala?
Marcus: Ne ne, šlo bo le za orkester in Hansija. Šlo bo pravzaprav za tipično Blind Guardian glasbo s prirejenimi aranžmaji, melodijami, ne bo pa zraven metal benda. Torej nič kitar, bobnov, le orkester in Hansijev glas.
RockLine: Pa še moje zadnje vprašanje. Lahko pričakujemo nov Blind Guardian Open Air, ko izdate ta simfonični projekt?
Marcus: Rekel bom tako... Prepričan sem, da bomo v prihodnosti naredili še enega, ni pa še konkretnih datumov ali načrtov. Ta simfonični projekt pa bo vsekakor prava priložnost za to, da to predstavimo na odru, saj noben bend ne more na turnejo poslati devetdeset članskega orkestra. Kot pravim pa ni konkretnih načrtov, ta stvar zahteva ogromno časa in načrtovanja, v prihodnosti pa bo brez dvoma še en.
RockLine: Pa še tvoje zadnje sporočilo za vašo veliko bazo slovenskih fenov.
Marcus: Pridite na nocojšnji koncert, če boste tole prebrali še pravočasno (smeh). Če ne pa pridite na naslednjega in "let's celebrate together."
Fotografije: Nina Grad
na vrh