"Magnum, britanski prvaki melodičnega rocka z art rockovsko komponento, so z "The Visitation" ustvarili svoj peti izdelek po vnovični združitvi zasedbe leta 2001. Že takoj na začetku je treba omeniti, da od tedaj do izida tega albuma še niso nikoli zveneli tako prepričljivo pri nenehnih poskusih, da bi obudili tisto magijo s katero so zasloveli v osemdesetih. Pri tem ne gre prezreti tudi tako izvrstnih dosežkov kot sta bila "Brand New Morning" (2004) in predhodni album "Into the Valley of the Moon King" (2009)" - avtor: Peter Podbrežnik - povzeto po RockLine recenziji albuma "The Visitation", ki jo lahko v celoti preberete TUKAJ) .
Ravno odličnost novega studijskega izdelka legendarnih britanskih melodičnih rockerjev je ekipo RockLine spodbudila, da se sreča s skupino v živo in izmenja nekaj informacij o trenutnem stanju, o energiji, ki se pretaka v njenem krvožilju, o načrtih, željah in viziji.
Magnum so skupina impresivnega staža. V karieri so preživeli vse. Od vzponov, do padcev. Zlato in v komercialnem smislu najuspešnejše obdobje je za Magnum nastopilo v letu 1982, ko so prvikrat resneje opozorili nase z albumom "Chsse The Dragon". Svoj pohod na vrh so ambiciozno nadaljevali z nepozabnim nizom kultnih klasik, ki sodijo v sleherno zbirko pravovernih ljubiteljev melodičnega rocka, kot so: "On A StoryTeller's Night", "Vigilante", "Wings Of Heaven", ta zmagoviti niz pa zaokrožuje, v letu 1990 izdani, "Goodnight L.A.".
Bila je zgodnja popoldanska ura. Z nami je na vrtu Muenchenskega kluba Ampere, na prizorišču bivše male hidroelektrarne, častitljivo prvo grlo skupine Magnum Bob Catley. Bob, kateremu je v teh trenutkih na čelu, z vidno odebeljenimi črkami pisalo, da se je komaj dodobra prebudil po prihodu "night liner-ja" na koncertno prizorišče, ni skrival dobre volje in vedrega razpoloženja....
Najprej bi radi izvedeli, kako napreduje trenutna Magnum turneja, ki je posvečena predstavitvi odličnega novega albuma "The Visitation"?
Bob: Odlično nam gre. Znova smo tu v Muenchnu in upam da bo nocoj na prizorišču super vzdušje. S turnerjo smo začeli v Stockholmu na Švedskem. Tam ej bilo prekleto hladno, ljudje pa so bili navdušeni nad našimi novimi skladbami. Občutja v tem trenutku so zares odlična. Tu v Muenchnu se nocoj zvečer pričenja drugi del naše nove turneje. Pred nekaj dnevi smo bili v Pragi v Češki republiki. Tam smo igrali v resnično majhnem klubu, a je bilo prijetno vzdušje, saj nas je pričakala publika z odprtimi rokami.
Nam lahko poveš kaj več o ozadju nastanka novega albuma "The Visitation" in kako je potekalo snemanje?
Bob: Album smo posneli v enem mesecu. Material zanj smo pričeli pisati takoj ko smo zaključili turnejo v prid podpori albuma "Into The Valley Of The Moon King". Pravzaprav je veliko materiala nastalo že med samim potekom turneje. Te ideje je bilo potem potrebno le naknadno dodelati in izpiliti. Fantje pripravijo glasbo, aranžmaje, potem pridem na vrsto jaz in vprašam: "No fantje. Kaj imate dobrega zame?", pripravim verze, refrene oblikujemo skupaj. V začetni fazi se posvečamo bolj melodijam, medtem ko prihajajo ideje za uporabne verze, rekel bi "lepe" besede, precej, precej kasneje. Album desetih skladb je to pot precej bolj temperamenten, glede na bolj "leni" predhodnik "Into The Valley Of The Moon King". Novi album je bolj rokerski, bolj glasen, kitare so bolj v ospredju, deluje trše. Znova smo postali rock skupina (smeh). Seveda rock skupina, s še vedno, vsaj upam, da je temu tako, dovolj inteligentnimi besedili in inteligentno melodijo. Obenem vsebujejo sporočila precej nostalgije. Danes ko smo starejši in ti spomini uidejo na začetke kariere, ko smo bili teenagerji, precej je tudi osebnih izpovedi, vsak od nas se lahko najde v teh besedilih. Nekaj pa je tudi kritike nad samimi dogodki, ki nas obdajajo v vsakdanu. Na albumu je skladba Freedom Day. Ta nosi sporočilo o osvoboditvi. Refren v njej je nastavljen tako, da se lahko v verzih in melodiji izkričim tako jaz, kot publika. Ta skladba izzveni na odru vsakega večera še posebej intenzivno, saj se v teh verzih najde prav vsak posameznik v naši skupini, zato je vselej prisotnih nekaj emocij, ko jo izvajamo. Odziv publike je neverjeten, prav povzdigne jo, ko igramo to skladbo. "The Visitation" je zelo čvrst, izrazno močan in v emocijah intenziven Magnum album.
Katere skladbe bi izpostavil na tem albumu, katere so tvoji osebni favoriti?
Bob: Lahko rečem da ravno teh izbranih šest, ki jih izvajamo v živo na koncertih te turneje. Seveda se zelo težko odločim. Tudi skladbe, ki jih ne izvajamo so zelo dobre. Res težko bi izpostavil favorite, a če že moram je to gotovo pesem Wild Angels. Gre za skladbo sz zelo preprostimi besedili, ki kličejo k dobri zabavi.
Kako je bilo sodelovati s producentom Magnum albuma "Vigilante", Rogerjem Taylorjem?
Bob: Uh, to je bilo davno tega.... Leta 1986. Nahajali smo se v studiu Mountain, v Montreauxu. Tam smo se nahajali skupaj z Rogerjem Taylorjem in Davidom Richardsom, ki je bil naš zvočni inženir. Studio je ponujal nekatere tehnološke prednosti, katere smo s pridom izkoristili. Tako smo nadgradili zvok albuma "On The Storytellers Night", ki je bil posnet v Birminghamu. Zdelo se nam je super, da sodeluje z nami mož iz zasedbe Queen. Prav tako nas je v tem času nenehno obiskoval Brian May. Queen so namreč v istem času snemali video za skladbo Kind Of Magic. Roger je zato moral vmes leteti v London na snemanje videa, medtem pa ga je nadomeščal David Richards, tako da je mnogo zvočnih rešitev prispeval tudi David na albumu "Vigilante". Mnogo let potem, v devetdesetih, že potem, ko je Freddie Mercury umrl, je Roger formiral svojo skupino The Cross in nas ob priložnosti vprašal, če vzamemo njegov bend za predskupino. Super se nam je zdelo. To je bil poseben dodatek, posebna poslastica. V največje zadovoljstvo nam je bilo sodelovanje z Rogerjem.
Taylor je prispeval tudi spremljevalne vokale na album.
Bob: Oh da, seveda. V tistih delih, ki so izven mojega dosega, sem ga prosil da priskoči na pomoč. Najvišje linije jer pokril s svojim vokalom. Sprva niti nismo pričakovali, da bo Roger pripravljen peti, a je z veseljem sprejel povabilo in naredili smo nekaj izrednih vokalnih harmonij za album. Še danes smo prijatelji. Občasno se srečava, pa tudi z Brianom.
Kateri dogodki so se ti najbolj vtisnili v spomin med snemanjem albuma "On The Storytellers Night"?
Bob: Nekatere izmed skladb na tem albumu smo že davno izvajali v živo, preden smo šli v studio in jih posneli za album. Takšni sta bili denimo How Far Jerusalem ter All England's Eyes, še danes zelo radi izvajamo v živo obe skladbi. V tistem času smo se celo nahajali brez bobnarja. Jim Simpson je vskočil na pomoč, ki je takrat igral za U.F.O. Studio v katerem smo snemali je bil last zasedbe UB 40. Snemanje se je resnično vleklo. Bili smo brez pogodbe z založbo. To smo sklenili z nemško založbo Polydor že potem, ko je album izšel in se je pričel prodajati. Tega leta smo nastopili tudi na festivalu Monsters Of Rock v Doningtonu. V Veliki Britaniji smo sklenili pogodbo z založbo FM Records. Šlo je za majhno lokalno založbo, ki je prodajala naš album. Obenem je album doživel ponatis in pri založbi so se potrudili s precej lepšim oblikovanjem in embalažiranjem našega izdelka. Pri Polydorju pa smo izdali kasneje tudi album "Wings Of Heaven". To je bil v tistem času za nas resnično velik album. TO so bili dobri časi za nas. Vsak teden so se naši video spoti uvrščali na lestvice. Album se je odlično prodal, zahvaljujoč založbi Polydor Records.
Katera sila poganja skupino danes, po tako dolgem stažu kljubovanja in vztrajanja na rockovskem prizorišču? Vsak album, ki je izšel v času od vaše ponovne združitve, deluje še bolje od predhodnika.
Bob: Na sredini devetdesetih smo si vzeli čas za premor. Časi za glasbo kakršno smo ustvarjali niso bili rožnati in situacija v glasbeni industriji povsem nenaklonjena. Stvari se resnično niso nikamor premaknile. V tem obdobju sem posnel dva albuma za projekt Hard Rain, ki sva ga zagnala skupaj s Tonyjem (Tony Clarkin, kitara, Magnum, op.p.). V tem obdobju sem sodeloval tudi z nekaterimi drugimi glasbeniki, kot je npr. Gary Hughes iz melodične rock skupine Ten. Tudi z Hard Rain se stvari nikamor niso premaknile in obnovili smo Magnum v začetku novega tisočletja. Kljub temu, dasmo izdali dva kakovostna albuma "Breath Of Life" ter "Brand New Morning", pa nekako nismo našli pravega zadovoljstva nad učinkom obeh, Tony je potreboval kar nekaj časa, da je pričel znova stresati iz sebe, tiste znamenite zapeljive Magnum riffe. "Princess Alice And The Broken Arrow", pa nas je naposled vrnil dejansko tja, kamor smo želeli. Malo nas je pričenjalo skrbeti, no potem pa je tista stara kemija začela znova polno učinkovati in vedeli smo, da smo znova na pravi poti. Na poti Magnum glasbe, kakršno smo si vsi želeli.
Imaš že kakršnekoli izdelane načrte za prihodnja udejstvovanja v zvezi s svojo samostojno kariero?
Bob: Trenutno se toliko dogaja v zvezi z Magnum in promomcijo našega novega albuma, da o tem niti ne utegnem razmišljati. Kljub temu sem vključen v sodelovanje v projektu Avantasia. V zvezi s tem se pripravlja poseben nastop Avantasia na letošnjem festivalu Wacken Open Air in tega se že zelo veselim. Zelo lepo je sodelovanje z vsemi temi ljudmi na čelu s Tobiasem Sammetom in Sascha Paethom. Sicer pa so vse moje moči in sile uperjene v delo z Magnum v teh trenutkih. Čim bo Magnum turneja zaključena, bomo znova odrinili v studio. Kar se tiče moje solo kariere, bi zelo rad seveda izdal še kak album v prihodnje, a trenutno ne morem napovedati še ničesar v zvezi s tem. Tudi ustvarjanje z Avantasio je sicer precej zahtevna stvar, ki je lahko tudi zamudna. Zbrati sedem pevcev hkrati na kup v studiu, tu je denimo tudi Jorn Lande med drugim, ni ravno lahka reč. Vsi ti glasbeniki se ukvarjamo hkrati še v drugih projektih in delujemo v matičnih skupinah. Včasih meji takšno delo že na pravi čudež, da se situacija razvije tako, da imajo vsi hkrati čas in se odmaknejo od svojih prioritet, da lahko prispevajo delo v zvezi s projektom Avantasia.
Imaš na umu kakega glasbenika s katerim si še posebej želiš sodelovati v prihodnje na kakem skupnem projektu?
Bob: To sem že vse storil. To vprašanje bi mi moral postaviti pred kakimi 20. leti. Seveda bi, a je prepozno. Z Ronnie James Diom. Zanimivo bi bilo sodelovati tudi z Ozzy Osbourne-om. Zanimiva bi bila skupna ameriška turneja, na kateri bi igrali tudi Magnum. No tu je že omenjeno sodelovanje s Tobiasem Sammetom, za katerega nisem slišal nikdar v življenju do pred nekaj leti. Pristopil je do mene, rekoč da je masivni oboževalec Magnum, sicer član Edguy, tu je sodelovanje z Jorn Landejem. Resnično nimam nobenih potreb, ne želja, da bi svojo kariero usmerjal v sodelovanje s kakšnim večjim izvajalcem, v prihodnje. V kolikor me Tobias znova povabi k delu za naslednji album projekta Avantasia, bo to meni povsem zadostovalo.
To bi bilo vse, hvala Bob za tvoj čas in veliko užitkov na nocojšnjem koncertu v Muenchnu.
Bob: Bilo mi je v veliko zadovoljstvo. Upam, da boste užival nocoj na našem koncertu.
pogovor vodil: Peter Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik in Helena Vertačnik
besedilo prevedel in uredil: Aleš Podbrežnik
na vrh