Ponedeljkov deževni dan se je prevešal v svojo sklepno fazo in v rahli meglici ter pršeči dež ovita Metelkova je kar malo samevala. Na kreativen način. Ob dogovorjeni uri se ustavim pred Gala Halo. Iz zatemnjene notranjosti je vel zvok skritega utripa. Backstage so imeli vaje, jaz pa sem tokrat čakal druge varovance založbe Kapa – sogovornike iz skupine Moveknowledgement, novomeških veljakov fusion – dub – jungle – rockovskih zvokov, skupine, ki je vsem neverjetnim glasbenim dosežkom v tujini pri nas še vedno precej anonimna, pa čeprav je marsikdo že slišal zanje. Okoli sedme ure zvečer se oprejo vrata in v osrčje templja alternativne kulture vstopita N'Toko, karizmatični pevec skupine in dreadlockerski guru nizkofrekvenčnih zvokov in funkovsko dubovskega beata novomeških zvokovnih šamanov, basist Dejan Slak.
RockLine: Fanta, v veselje mi je, da lahko končno sedemo za isto mizo – oziroma vidva sedita in jaz bom kar stal – ter da poskusimo vsaj delno priti v srž celotne lepote in vsega tistega, kar Moveknowledgement predstavljate. Za vami je par gostovanj v tujini, s katerimi ste ponovno širili svoj dober glas onkraj mej. Kakšni so vtisi in vaše misli po nastopih na Madžarskem in v Nemčiji?
N'Toko: V bistvu je bila najprej Nemčija – prvi špil je bil naš nastop v Berlinu na festivalu Popkom in celotna stvar je izgledala precej undergroundovska. Kolegi, ki so vsemu prisostvovali, so rekli, da se je pred nami odvijal pristni Berlin underground špil v dosti majhnem placu, ljudi je bilo kar precej, a je bil rockovski ambient vsemu navkljub zelo pristen in dober. Nam je bilo res zelo dobro. Seveda pa smo bili nad Berlinom, že zaradi tega, ker je Berlin, zelo navdušeni. Vzdušje je bilo ful v redu.
RockLine: Marsikomu je bilo to prvo seznanjenje z vašo glasbo in s tem, kar Moveknowledgement predstavljate. Kakšna je bila glavna nit oziroma kaj so bila tista pričakovanja, s katerimi ste v Berlin odšli? Ali so bila pričakovanja izponjena?
N'Toko: Zmeraj in kamorkoli gremo je naše pričakovanje le to, da odigramo kar se da najbolje, da imamo najboljši špil, seveda glede na razmere, ki so nam tam na voljo. Težko je predvidevati kaj te tam čaka – lahko je res enkraten plac, sound in vse, a ne bo nobenega človeka ali pa je lahko neka luknja, v kateri lahko le s skrajnim trudom sestaviš vse skupaj, oder, a vse težave odtehta publika in vzdušje. Nikoli ni možno vse do skrajnosti predvideti. Tudi nimamo nekih pričakovanj, da bomo nekam prišli in nas bo nekdo odkril ali ne vem kaj. V bistvu kamorkoli gremo, gremo tja z osnovnim ciljem imeti kar se da dober, če ne najboljši špil.
RockLine: Pa je vseeno razlika med domačimi in tujimi odri. Ljudje imajo namreč precej višja pričakovanja od domačih izvajalcev. Do tujih izvajalcev so, zato ker so tujci, nemalokrat precej manj kritični. Kakšna bi bila po vašem mnenju primerjava med klimo domačih in tujih odrov?
Dejan: Doma je zmeraj drugače, saj te folk pozna in tako lahko v domačih logih pride precej več ljudi. V tujini pa število obiskovalcev niha – včasih jih je manj, včasih tako, ne… odvisno, saj je tujina vedno drugačna od tega, kar nudi Slovenija, saj te folk tam pozna drugače kot tukaj. Tam te pridejo ljudje poslušat kot bend, kot Moveknowledgement.
RockLine: Kje pa vam je lepše nastopat – doma ali na tujem?
N'Toko: Povsod, saj je lahko povsod super ali pa grozno. Smo imeli že dobre in slabe špile kjerkoli. Seveda ima svojstven čar priti na oder nekam, kamor so prišli ljudje na koncert poslušat tebe, tvojo glasbo, ker si drugje dejansko v vlogi, da so ljudje naključno tam, da te tam prvič vidijo in spolh ne vedo za to, kaj lahko od skupine sploh pričakujejo oziroma kaj bo skupina na odru dejansko storila in predstavila. Smo pa tudi na to že toliko navajeni, da potrebujemo in si dejansko želimo priti vedno pred nov folk, ki mu svoje moraš dokazati vse iz nule, da si vreden poslušanja.
RockLine: Predstavljate po večini materiale z nove plošče Listen To Nebukadnezar. Ta se zvokovno, v primerjavi s tem, kar ste počeli na Sun Sun in na albumu Ant People, precej razlikuje. Dejansko ste morali morali na novo postaviti koncept in zvokovno podobo vaše skupine, saj se je večina sestave spremenila. Kakšna je glavna, rdeča nit, glede na to, da poslušanje album podaja občutek, da gre za konceptualni album?
Dejan: Nismo se ravno poigravali z nekim konceptom. To je ratalo spontano. Prej je bila večja zasedba, zdaj je pa drug folk oziroma vrste so se redčile. Sedaj nas je pet in to je manj kot prej. Vsak je po svoje vešč, vsaj delno, producentskih poslov in vsak ima svojo vizijo, v ospredju katere je glasba, ki pa je zrta na drugačen način in vsak soprispeva k temu. Zvok se je spremenil, saj je včasih, z razliko od danes, en človek pisal vsa besedila in glasbo, sedaj pa to počnemo vsi skupaj. Ta nit je potem povsem intuitivna. Vse je ratalo spontano kot kemija med peterico nas.
RockLine: Glavna sporočilna vrednost je postavljena z besedili. Glede nato, da si bil (N'Toko) postavljen prvič v vlogo, da se moraš z mikrofonom prvič povsem samostojno spopasti sam in nisi le raper. Sedaj si glavni glasnik sporočila skupine Moveknowledgement množicam. Na katere tematike si se na tej plošči osredotočal kot samostojno grlo skupine?
N'Toko: Nasploh je zadnje čase moja filozofija do besedil ta, da poskušam čim manj nekaj sporočati na prvo žogo in nekaj dobesedno sugerirat ljudem, ampak pustit stvar energetsko čimbolj odprto. Nočem, da so komadi zastavljeni na hermetični način, kot takrat, ko na špilu lahko rečeš: "Ta komad govori o ekologiji, ta govori kaj si mislimo o tem in tem…". Zdi se mi, da pride enkrat čas, ko je določene ocene potrebno nehat dajat stvarem, ki jih videvaš in čutiš v svetu in o katerih si do tedaj vedno podajal svoje mnenje, ampak enostavno jih poskusiš le nakazat, zajet v kontekst besedila. Ne toliko fizično, ampak bolj duhovno. Se pravi – ni nekih jeklenih tematik, so pa bolj impresije in vizije, slike – pač realne in nerealne, ki jih pač imam za ponudit. Tako kot tudi ostali fantje ne sporočajo nekega sporočila direktno z vsakim riffom, tako tudi jaz ne počnem tega z neko svojo rimo, ampak želim doseči podoben efekt kot to počnejo oni z riffom.
RockLine: Glede na to, da ste posegli v skladovnico zgodovine in izbrali lik Nebukadnezarja kot nekoga, s katerim vežeš vse v celoto – zakaj Nebukadnezar?
N'Toko: To bom jaz povedal… (smeh) Zmeraj vprašajo kaj podobnega druge člane, ki pa rečejo, da si je to Miha nekaj izmislil (smeh). Nebukadnezar nam je pač beseda, ki fino zveni, drugo pa je to, da gre za zelo zanimiv zgodovinski lik, ki je v Bibliji negativno označen, podobno pa ga negativno ceni sama zgodovina. Gre za babilonskega kralja, ki je zasužnjil Izraelce, a ne le njih, temveč večino tedaj znanega sveta. Nam je predstavljal antipol vsega te raggeaške mitologije, ki se je v nekem trenutku, po našem mnenju, zažrla preveč v zavest nekaterih ljudi, mi pa smo želeli delati neko dub glasbo, ki pluje po istih vodah, a z bolj babilonsko mentaliteto. Nebukadnezar nam je predstavljal ikono delanja nekega sodobnega, bolj realnega ali če hočete – bolj babilonskega tripa.
Kaja (PR-ovka skupine se oglasi iz ozadja): Vprašanje koliko ste jih dejansko uspeli spremenit s tem… (in pokaže na Dejana, ki premore precej impresivne dreadlockse) (smeh)
N'Toko: Ja prej je bil rasta…. (smeh)
Dejan: Zdaj sem pa domala skin. Skin rasta.
N'Toko: Čedalje manj je rasta.
RockLine: Glede na to, da je glasbo mogoče dojemati na večih nivojih. Na eni strani gre za vibe, na drugi za ideologijo, ki jo sam kot glasbenik predstavljaš. Na katero stran vleče vas? Za katerim principom dosledno stojite?
Dejan: Najprej je to na prvem mestu glasba.
N'Toko: Nimamo neke ideologije, za katero bi stremeli. Še več: vsi skupaj smo proti katerikoli ideologiji, ki bi redila slepo verujoče. Mi se poskušamo osredotočati na to, da delamo glasbo, ki bi bila, z besedili vred, distancirana od tega, da bi poskušala predstavljat nek ozek miselni koncept. Glasba hoče biti to, kar je – tako kot je to dano naravi vsakega človeka. Nekateri se potem poistovetijo z nekimi pogledi, mesti, z nekim konceptom, mi pa pač hočemo biti to, kar smo in si ne nadevati nekih etiket, ki so v domeni nekih gibanj ali ideologij.
RockLine: Kakšna pa je sama zgodba nastanka skupine Moveknovledgement. Kako je prišlo do tega, da ste se zbrali iz vseh vetrov ter celotno stvar štartali kot polnokrvno zasedbo?
N'Toko: To je precej dolga zgodba. Gre za desetletno menjavanje ljudi. Začetnika sta še vedno naš sedanji kitarist Uroš Weinberger in Goran Baloh, ki pa je žal že pokojni. Ona dva sta imela pač serijo nekih bendov, komade pa sta vedno delala skupaj. Potem smo se ustalili, ko sem se dvojcu pridružil še jaz in nato smo kot trio, ki ni nastopal in ni imel benda, ampak smo pač pisali glasbo in komade pri Urošu doma. Nato smo, po kakšnem letu, povabili k sodelovanju, saj smo ga že prej poznali, sedanjega bobnarja Davida Cvelbarja, nato je prišel še en basist, nato smo našli enega klaviaturista. Nato smo v tej postavi začeli igrat, nakar se nam je pridružila pevka (Sandra Tomovič) in po dveh ali treh letih se je ta postava ustalila, k sodelovanju pa smo privabili še pihalce. To je bila ekipa albuma Sun Sun. Ta postava se je obdržala do albuma Ant People, ko smo zamenjali že klaviaturista in basista – takrat v naše vrste pride sedanji basist Dejan. Po Ant People se je zgodilo pa spet to, da smo se skrčila na pet članov.
RockLine: Če se osredotočimo na poustvarjanje glasbene zasnove iz albuma v živo – kakšen je naslednji logični korak, ki bi ga Moveknowledgement v prihodnosti lahko zvokovno izbral oz. katero pot že mogoče ubirate? Imate morebiti kakšne materiale za prihajajočo novo ploščo?
Dejan: Nekaj komadov vsekakor že je na voljo. Za kakšen EP jih je že moč nabrat.
N'Toko: Manjkajo še trije komadi do plate. Seveda je še malo dela. Vemo že, približno, kam nas vleče…
Dejan: A bom še malo počakali, da jih dodelamo.
RockLine: Kdaj bi se lahko potem lahko nadejali dostojnega naslednika Nebukadnezarja?
N'Toko: Vprašanje. Smo se od prejšnjih plat naučil, da je najboljše čimmanj govoriti in napovedovat kdaj bo naslednja stvar. Recimo takrat, ko bomo popolnoma zadovoljni z vsem. Vemo že kam želimo z muzko iti, čakamo pa le na pravi feeling.
Dejan: Poskusili bomo za naslednjo plato najti bolj bad diktatorja, ki bi lahko vodil niti nove ustvarjalne geneze (smeh)
RockLine: Kar pa ne bo možno če ne boste za tokratni lik vzeli Hitlerja…
Dejan: Ne. Nam ne bi sedel (smeh)
N'Toko: To bi bila spet stvar ideologij… (smeh)
RockLine: Poleg menjave zasedbe je velik preskok pomenila tudi menjava založba. Iz založbe Goga ste prešli na Kapa Records. Kako ste zadovoljni pod novim okriljem in kaj je tisto, kar od novega založnika pričakujete tudi kot skupina dalje?
Dejan: Hmmm… (smeh)
N'Toko: To je, v bistvu… Zdaj moram pazit, kaj bom rekel (pokaže na Kajo) (smeh). Pravzaprav gre v primeru Kape za našo prvo resnično založbo. Prej je šlo le za golo sodelovanje, da ti je pač nekdo ploščo izdal. Pri tem se je nato nehalo. Ni prišlo do nekega skupnega razvoja v smislu, da bi imeli nek skupen načrt kaj se namerava po izidu s ploščo storiti. S Kapo sodelujemo že dve plati in kot frendi in organizatorji koncertov se več kot le obnesejo. Od nas se pričakuje profesionalnost na ravni glasbenosti, a to je super, saj se nam zdijo stvari boljše zastavljene, saj obstaja skupna vizija kaj nam je z glasbo naprej storiti.
RockLine: Producenti so tisti, ki pripravijo končno podobo ploščo. Če bi imeli možnost in neomejen budget – koga bi izbrali za producenta na naslednji plošči?
Dejan: Po mojem bi si za ta denar raje postavili svoj lastni studio. In to sami naredili. (smeh)
N'Toko: Ali to ali pa Ricka Rubina. (Odpojejo skandirano ime Rick Rubin) (smeh)
RockLine: Glede na to, da je v vaši glasbi slišati toliko različnih vplivov: kaj bi lahko izpostavili kot glasbene vplive ki vas skupaj glasbeno vežejo oziroma kaj je tisto, kar je moč najti na vaših policah z glasbo?
Dejan: To je zajebano, saj ima vsak nekaj svojega, kar išče v glasbi.
N'Toko: Poslušamo povsem različne stvari in se nagibamo vsak v svoji smeri. Kar se tega tiče so vplivi preveč različni, da bi lahko rekli kateri so osnovni delci kemije Moveknowledgement…
RockLine: Pa se osredotočimo na vajine vplive. Kot denimo NoMeansNo ali pa Tool, kar je nekaj, za čimer jaz stojim…
N'Toko: To je bolj enostavno, ja.
Dejan: Tooli definitivno tudi (smeh). Deftones, dosti francoskega duba, starega punka, Durchmarsch in podobne scene. Pač različno: stara muzika – 70., 80. … Full je muzike. Težko je reč. V moji smeri seka ven pač dub. Vsaj v tem bendu.
N'Toko: Pri meni mogoče bolj japonska scena. Razni noise bendi, to me precej zanima…
RockLine: Mono…
N'Toko: Kul, ja. Sam poslušam dosti drugače akustične glasbe, folka in tako, kar se sicer sploh ne more Moveknowledgement odražat. Hvala Bogu! (smeh) Ampak…
RockLine: Pač naslednjo ploščo naredite v Vowen Hand sceni…
N'Toko: Ne, ne… (smeh) Zadnje cajte poslušam dosti dance glasbe devetdesetih in to je tisto, na kar tripam v zadnjem času… (smeh)
Dejan: Snap.
N'Toko: Snap pa take stvari (smeh)
RockLine: No ja… Groove je noter. Kaj pa kratkoročni in daljnoročni cilji? Kratkoročno: kaj se pripravlja velikega do časa enega leta? Daljnoročno: kaj presega ta ozki časovni okvir?
Dejan: Kratkoročno – Animateko imamo 9. decembra v Kinu Dvor. To je en projekt. Februarja imamo zopet turnejo po Nemčiji in Franciji. To je to zaenkrat.
N'Toko: To je to, kar vemo. Daljnoročno: kakšno plato narest. Boljšo. Razvijat muzko naprej in čimveč špilat.
RockLine: In končno – veliki finale – imate kaj sporočiti našim bralcem?
Dejan & N'Toko: DANCE !!! JUST DANCE!!!
Dejan: Sem mislil, da boš sporočil drugo sporočilo devetdesetih?
N'Toko: Ne, ker si napačno iztočnico dal, a je kul! DANCE!!! S tremi klicaji!!!
foto: Jani Lah
na vrh