Ekscentrizem in šok – to sta besedi, ki ju marsikateri površno slušeči ljubitelj glasbe izreče kot sinonim za zasedbo, ki že od leta 1986 dalje redefinira polje dovoljenega na rock področju. So rockerji, so punkerji, so novovalovska atrakcija, so teatraliki, brkati strici s falično obsesijo pa ponujajo pod površjem vulgarnega in izzivalnega še marsikaj drugega, slajšega, do česar pa se mora, seveda, vsakdo dokopati sam. Po štiriletni abstinenci s slovenskih odrov (vsaj kar zadeva samostojne nastope) so se reški očaki drugačno zvenečega rocka v opoziciji odločili za sistematično obujanje spominov na preteklost, a z novimi žezli v ognju. Lani je izšla zelo začinjena plošča Kurcem do vjere – Thank You Lord, ki poleg antološkega zapisa primordijalne preteklosti obdobja Let 2 z albumom Punjeta predstavlja krasno iztočnico za nov obračun s pričakovanji publike, mesec dni pred napovedano okupacijo v nedrjih Cvetličarne pa so si čas za pogovor z nami vzeli v prostorih matične založbe Dallas Records. V ekscentrična, na obdobje diska s primesmi estetske skrajnosti začinjena oblačila pred mikrofon sedeta ustanovna očeta zasedbe Zoran Prodanović – Prlja in Damir Martinović – Mrle in popotovanje v neznano se je lahko začelo brez številnih varnih opornih točk, ki nekaterim predstavljajo branike varnosti, pri nepredvidljivih utemeljiteljih reške alternative pa bi bilo to zgolj ovira za popolno sprostitev tenzij ter polnosti trenutnega navdiha.
Rockline: Najprej bi izrazil veselje, da vas lahko predstavimo poglobljeno tudi na naši spletni strani, kjer smo, očarani nad vašimi album, naredili vse, kar je bilo v naši moči, da pridemo stvarem korektno do dna. Prvo vprašanje zadeva dejstvo, da se po štirih letih abstinence od zadnjega solo koncerta na Slovenskem vračate v ljubljansko Cvetličarno. Kakšna so pričakovanja in kakšna je ideja, zgodba, s katero nameravate publiko šokirati tokrat?
Prlja: Pričakovanja so takšna kot vsakič – veliko dogajanja. Kot praviš, so minila že štiri leta od našega zadnjega samostojnega koncerta v Ljubljani (dejstvo me preseneča, saj sem bil siguren, da je minilo manj časa) smo slišali, da se je Cvetličarna medtem preuredila ...
Rockline: Imajo, med drugim, večji oder ...
Prlja: Tudi takšne stvari je lepo slišati in ... Koncert bo predstavljal eksplozijo Let 3 tako v barvah, zvoku, od sebe nameravamo dati res vse tisto najboljše, kar premoremo in ...
Mrle: Brezpotje ... Šlo bo za popoln izlet na brezpotja, kjer ni začetka in konca – samo brezpotje.
Rockline: Živimo v časih brezpotnosti, ki nas spremlja dan za dnem ...
Mrle: Ne gre za to vrsto brezpotja ter brezciljnosti, temveč za pozitivno brezpotje, kjer ni omejitev. Gre za duhovno brezpotje, za sprostitev, kjer ste deležni enega vdiha ter dolgega izdiha.
Rockline: Kakšna bo osrednja nit, fokus tokratnega glasbenega maratona? Se bodo predstavljala predvsem stvari z zadnje plošče Kurcem do vjere, nato pa bo sledila predstavitev starih stvaritev ali pa je spisana posebna dramaturška nit s prav posebno pripovednostjo, s katero nameravate publiko izzvati po svoje tokrat?
Prlja: Gre za prerez čez celotno obdobje ali obdobja našega ustvarjanja, kar zna zveneti kot kakšen The best of. Seveda bomo izvajali materiale z naših zadnjih del, vendar svojih standardov, ki jih ljudje, ki nas poznajo, pričakujejo, ne bomo preskakovali ter izpuščali. Igramo jih že celo vrsto let, tako ni razloga, da bi jih eliminirali. Deležni boste koncerta Let 3 v vsem čaru, zabava pa bo po godu predvsem tistim, ki nas spremljajo že celo vrsto let – vsi bodo dobili to, kar hočejo in kar potrebujejo.
Mrle: Na to vprašanje se ne bom neposredno vezal. Naši dve zadnji plošči nista konceptualni celoti z neko togo pripovednostjo. V bistvu sta konceptualna albuma, ki sta zgrajena iz številnih manjših delcev, koscev. Zakaj je do tega prišlo? Zato, ker smo ene štiri leta nazaj delali na številnih projektih, kot so gledališke predstave, filmi, izdajali videospote, ki so bili zaradi svojega političnega angažmaja zelo aktualni. Medtem smo na našem prostoru za vaje preigrali naši dve plošči, tako smo zbrali tudi te posnetke. Nato smo to obdobje res prekomernega dela lepo zbrali na kup, skompilirali, nismo pa delali glasbo z namenom ustvarjanja albuma skupine Let 3. To je bilo obdobje, v katerem smo se podajali v številne opravke, ki se podajajo na področje številnih umetnosti – filma, teatra, glasbe ter videoprodukcije, kot sem že povedal. Na podoben način kompilacijske nastrojenosti bo kalibriran tudi naš ljubljanski koncert, ki bo zajel celotno obdobje in epohe Let 3.
Rockline: Vesel sem, da ste na poseben način s Punjeto sklenili tudi dolgo obdobje pričakovanje ter esencialnega vakuuma počastili tudi spomin na obdobje Let 2, tisto primordialno obdobje, zaradi katerega je bila forma Let 3 sploh možna. Zakaj je trajalo toliko časa? Zakaj ste toliko časa odlašali z izdajo teh prvih biserov ustvarjanja?
Prlja: Ko smo v osemdesetih posneli ta material enostavno ni bilo možnosti, da bi to izdali, saj tega ni želel izdati prav nihče, tako so materiali dolgo časa ležali v arhivih v našem bunkerju, nato pa smo delali na novih stvareh, ki so spremenili prioritete in stare stvari enostavno niso prišle na vrsto. Lani smo sklenili, da je čas ravno prav zrel ter da je čas, da damo vse arhivske trenutke v neko skupno formo na posluh publiki, pobudo za to pa je dal prvi mož Dallasa Fox (Goran Lisica Fox je lastnik, glasbeni producent in direktor hrvaške založbe Dallas Records, ki je bila leta 1987 ustanovljena v Ljubljani op.p.). Poprej so izdali že celo paleto pomembnih antologij reškega punka – izdali so Termite, kompilacijo z naslovom Riječki novi val, nato so sledili Krč, Mrtvi kanal, v takoncept izdavateljske uredniške politike pa prav naravno spadajo tudi Let 2. Z druge strani pa smo veseli, da smo lahko izdali nekaj, kar je navkljub časovnem zamiku še vedno tako zvočno kot vsebinsko aktualno. Moram priznati, žal, da so nekateri teksti, ki smo jih spisali pred tremi desetletji, prikrojeni tako, da opisujejo tudi današnjo sliko. Primer je denimo skladba Punjeta, ki je na tem materialu nova, prej neobjavljena pesem, ki smo jo opremili z besedilom prav Let 2 obdobja spisane skladbe Gomile.
Rockline: Je šlo za fragmente, razdeljen mozaik ali celovito formo?
Prlja: V času Let 2 smo imeli v opusu krasno tekstovje, ki se ni imenovalo Punjeta, temveč Gomile umiru glasno. Ta tekst smo si sposodili in spisali popolnoma novo glasbeno podlago, na teksturah glasbe leta 2013 pa zveni tekst iz leta 1984 zelo aktualno ...
Rockline: Samo da se namesto socializma obračunava s kapitalističnimi oligarhi ter časom?
Mrle: Tudi z njimi. Če so nas pred tridesetimi leti v glavo jebali Tito in partija, mi pa smo komaj čakali, da se tega rešimo, nas zdaj lepo obdeluje tokrat ta cerkev, ki nas tako konkretno zajebava vsaj pri nas na Hrvaškem. Prijeme imajo zelo podobne, maltretirajo pa nas popolnoma enako ...
Rockline: Zamenjale so se samo barve in ideologija ... V času punjete pa ste istočasno, z albumom Kurcem dovjere, z roko v roki pisali poleg obujanja starih spominov v novi dobi tudi materiale, ki so dosledno aktualni. Rdeča nit tega aktualnega obdobja je?
Mrle: Kot sem pravkar rekel. Stališče proti cerkvi je le eden izmed momentov. Priznati je potrebno, da so ljudje tudi dandanes zelo zmanipulirani in je vse precej slabo. Ne maram videti, kako se ta narod maltretira in izkorišča, sami pa smo začutili potrebo, da stvari artikuliramo, ker je situacija ostala nespremenjena, ista. Spremenile so se družbe, zamenjali so se samo tisti ki maltretirajo (ali vsaj poimenovanje sistema). Narod sam po sebi je povsem enako tlačen ter manipuliran.
Rockline: Estetski šok je bil od prvega dne Let 3 tisto, s čimer ste nase priklicali pozornost, imam pa občutek, da ste teater z odra premaknili tudi na vse življenje – če si sposodim Shakespearov citat »All the world is the stage and people merely players ...«. Če je svet teater igramo v njem prav vsi svoje družbene vloge, Let 3 pa je poleg tega, da je šov na odru tudi iskrena kritika družbe tako na odru kot pod njim?
Mrle: Absolutno! Gre za stališče in reakcijo na stanje, v katerem živimo. Nekateri pravijo, da smo veliki provokatorji, to pa je naš prepoznavni izraz, naša izvornost ter izvirnost. Nam je bilo v umetniško zibel dano, da odreagiramo na sleherni kurac, ki se zgodi, to nas revoltira in pripravi do tega, da moramo na to podati svoje stališče. To je lahko včasih nevzgojeno, neokusno in brezobrazno.
Rockline: Ko se nekaj zgodi in vidi prvič je šokantnost prisotna, ostale uprizoritve pa so lahko le ponovitve, repeticije. Kako nameravate po številnih estetskih šokih na novi turneji nadgraditi moment šokantnosti ter samo ideologijo Let 3?
Prlja: Ne obremenjujemo se s tem, da bi morali raven dvigovati v maniri Sergeja Bubke. Videli bomo, saj se kaj takšnega pojavi in zastavi v teku samega dela in dogajanja, nato postane lahko nekak kroven koncept. Stvari se kot pomembne pokažejo sčasoma, med dogajanjem samim, stvari pa postanejo jasne s pomočjo svojega vonja, arome. Ne stremimo za tem, da moramo po nuji zamislit nek večji šok. Potem bi bilo verjetno najbolje, da si odrežemo kurac na odru – to bi ljudi verjetno šokiralo, vendar ne gremo v take skrajnosti in to nam ne ustreza ... Ne razmišljamo vedno o tem, da mora biti šok tukaj.
Mrle: Lahko je stvar ekstremna, ni pa nujna. Šok zaradi šoka samega nam je popolnoma brezvezen. V nekem trenutku je šok v redu, ampak ga imeti za svojo dosledno formo ...
Prlja: Ne čutimo nikakršne obveze, zaveze, nujnosti, čeprav se lahko od nas pričakuje pravzaprav vse, ne bomo pa nič prekršili, pogojno rečeno, če smo se odločili v nekem trenutku šok namerno spustiti.
Rockline: Svojevrstni šok je bil izid plošče Jedina, ki ste jo posneli v ekstremno dobri produkciji, izšla pa naj bi sprva v le enem izvodu na le enem nosilcu. Nato je prišlo do izkrivljanja same izvorne ideje in sedaj je Jedina na treh ploščah z 22 različnimi skladbami. Kako gledate na to, da vas je v nekem trenutku lahko pervertirala sama založniška hiša?
Mrle: Nanje smo se sprva razjezili, nato pa smo se odločili izdati tri različne plošče. »Če ste vi, pičke, izdali dve, boste morali še dve, drugače vas bomo tožili.« Tako imate sedaj na voljo tri različne plošče.
Rockline: Pred našim intervjujem sem si vzel čas za pogovor z ostalo trojico članov Let 3 (zasedbo dopolnjujejo bobnar in tolkalist Branko Kovačić – Husta ter kitarista Dražen Baljak – Baljak in Matej Zec – Knki, za klaviaturami občasno Ivan Šarar - Faf op.p.), bi bila dobra ideja, s katero Jedina ne bi izgubila forme, box set treh albumov v enem paketu. Kako na to gledata vidva?
Mrle: Da bi to vnovič izdajali?
Rockline: Če gledamo celovito na celotno obdobje, milenijsko epoho benda, bi bilo to dejanje restavratorska priložnost narediti poklon plošči na način, s katerim bi lahko mirno in dobro soglašali.
Mrle: Potem bi bilo to lepše v formi vinila.
Prlja: Glede na število materialov bi moral biti to dvojni vinil, denimo, s čimer bi objavili vse tri različice, saj enojni vinil ne bi zmogel časovno pokriti vseh treh albumov. Ena plošča je minutažno prekratka.
Mrle: Zakaj potem ne bi naredili treh plošč?
Prlja: Dobro, lahko se naredi tudi trojni plošček.
Mrle: S tem bi lahko princip vseh treh plošč ponovili na enak način in stvar je enostavnejša.
Rockline: Če se ne motim, ste v tej zasedbi od leta 1997 dalje? Kako je prišlo do sestave te ekipe, ki je trdno skupaj že toliko časa in dobro funkcionira?
Prlja: V enem momentu so neke stare strukture ter nekdanji člani zasedbe izpadli iz zgodbe tako zavoljo svojih zasebnih življenj kot tudi zaradi dejstva, da nekaterim s časom ni več interesantno početi te stvari, z druge strani pa je bila Rijeka v teh časih zaznamovana z zelo kompaktno sceno, vse pa je gravitiralo k klubu Palah, premogli pa smo tudi dobre festivale, kot so bile rock kitarijade in podobno. Povsem normalno je bilo, da smo se stari glasbeniki družili z mlajšimi in te tedaj mlade fante, ki smo jih poznali, smo povabili v bend, sami pa so vabilo sprejeli. Stvari so se izkazale za dobre in energetski tokovi med nami so lepo stekli ter funkcionirali super. Ta postava je skupaj sedaj že kar precej časa in funkcionira, kar je najpomembnejše, gladko in udarno.
Rockline: Ko si ravno dotaknil tematiko reške scene – ta je bila od nekdaj pomemben faktor in epicenter glasbenega ustvarjanja na Hrvaškem. Kakšno je sedanje v glasbeni Rijeki danes? Veliko zasedb je po zelo obetavnem začetku enostavno zamrla ...
Prlja: Rijeka je od nekdaj premogla sebi lasten duh in imela ga bo tudi vnaprej, sedaj pa so nastopili takšni časi in cikli sprememb, tudi nekdaj smo bili priča obdobjem praznih hodov na sceno, nato pa so se vnovič zgodile kreativne generacije, ali pa vsaj posamezniki, ki potegnejo dogajanje naprej. Stvari potegnejo s seboj kakšni klubi ali prostori, ki postanejo aktualni ... Ne morem trditi, da spremljam in poznam vse, ki so ta hip v reških garažah ... Ne bi rekel, da je to zamiranje simptomatično samo Rijeki, če je to sploh problem, saj se mladi lahko kreativno ukvarjajo s čim drugim. Mi smo v naših letih, našem obdobju, razumeli, da je biti v bendu nekaj popolnoma naravnega. Vsi so se spravljali ustanavljati bende – tisti, ki so znali igrati, kot tudi tisti, ki sem jim o tem ni sanjalo, a so vseeno bili v bendu. Sedaj se ti, recimo temu tako, črede in tropi mladih generacij sestavljajo nekoliko drugače. Z druge strani bo vedno obstajal procent mladine, ki ljubi glasbo in ki ne samo dobro, temveč izvrstno igrajo. Bolje kot mi, ko smo začeli z igranjem. Vprašanje kreativnih klicev in infekcij, vprašanje avtorsko močnih in sebi lastnih posameznikov, ki so tudi dovolj trmasti in imajo jajca ter upornost vgrajeno v sebi, s katero lahko stvar prebijejo okvirje majhne, zaprte scene, kot je reška scena, je pa druga stvar.
Rockline: Kakšen bi bil, denimo, odziv na poziv vsem mladim reškim glasbenikom, da bi jim ponudili svoje materiale, s katerimi bi smeli narediti karkoli svojega, kreativnega, pa bi na takšen način dobili Tribute To Let3 gledan skozi oči mladih glasbenikov? Bi se drznili narediti kaj takega?
Mrle: Kdo pa bi se z njimi ukvarjal?
Prlja: Sam mislim, da bi bilo zanimivo videti, kako nas kdo sliši in razume ter kaj vidi vsebinsko interesantnega za predelavo v nas, ampak o ni moja preokupacija.
Mrle: To ti naredi in spravi v formo še enega našega albuma ... Pridi v Rijeko in vabljen k preizkusu kreativnosti ...
Rockline: Verjetno ne bi bila kvaliteta tako visoka kot pri vas, saj sem imel nekaj let nazaj zasedbe, ki so se ukinjale v imenu kvalitete. To je bilo edino fer do publike ... (smeh) Ampak, raje za sam veliki finale intervjuja prepustim tisto zadnje sporočilo vam, s čimer lahko povsem brez zavor nagovorite bralce našega portala.
Prlja: Pozval bi jih, da pridejo na koncert v Cvetličarno 6. marca, saj bo to enkratna priložnost, da skupaj preživimo nekaj uric v družbi dobre atmosfere in energije. Z druge strani bi jim sporočil, da mislimo na njih ter da delamo veliko, intenzivno in da delamo naprej na novem materialu, ki se ga lahko upravičeno veselijo.
Rockline: Mrle, še pika na i.
Mrle: Jaki šuti ejakulata u oči koje još ne vide. (ali drkam vam u oči čorave op.p.)
intervju vodil in uredil: Sandi Sadar Šoba
na vrh