RockLine spremlja nov pohod reaktiviranih očakov metal Biblije na Slovenskem od dneva ponovne združitve, ki se je zgodila oktobra 2008. Zadnjič sva sedela s karizmatičnim pevcem in prvo ikono Lenih kosti Milanom "Dr. Evil" Krušičem v Novih Jaršah pred letom dni. In ravno zadnje leto je za skupino ponudilo najbolj obilno žetev.
RockLine: In končno je tu! Prvi pravi uradno izdani studijski album Lenih kosti "Do Or Die". Po dolgih, dolgih letih čakanja, se je le skobacal na plano.
Dr. Evil: Če samo pomislim, koliko "kolobocij" smo imeli okrog tega, ha, ha, ha... Nasploh dnevi snemanja. Že takoj prvi dan snemanja me je Miha (Miha Nedoh op.p.) klical ves paničen kako bomo dostavili bobne do studia. A je drug dan že sedel na stolčku in snemal bobne v studiu. Miha nas je vse izjemoma presenetil. Za bobne je potreboval vsega dva dni, da jih posname. Sicer je potem naknadno "tečnaril", da bi rad še nekaj stvari popravljal, pa mu nismo dovolili. Na vrsti sta bila oba kitarista, basist in na koncu je podobna usoda doletela tudi mene, da odžvrgolim svoje. To sem naredil v dveh dneh. Sprva sem bi sicer skeptičen v zvezi s tem kako mi bo šlo v studiu, a ni bilo nobenih težav. V studiu so nam pomagali tudi Domen Justin D.Y.Z. na kitari v skladbi The Sting, pa Inez Osina iz skupine Brezno na vokalnem duetu za skladbo Blind In Love. Oba omenjena sta prispevala tudi nekatere spremljevalne vokale na albumu.
RockLine: D.Y.Z.?
Dr. Evil: Da. D.Y.Z. se je ponudil kar sam, da prispeva spremljevalne vokale in tudi za igranje solaž v skladbi The Sting. In to je bila zelo dobra poteza, da smo uporabili njegove izkušnje in znanje v studiu.
RockLine: D.Y.Z. je tudi producent albuma "Do Or Die".
Dr. Evil: Da. D.Y.Z.-a nam je priporočilo mnogo ljudi. In smo pristopili do njega. Delo je opravil izvrstno. Brez napake.
RockLine: Kako je sodelovati z D.Y.Z.-em v studiu?
Dr. Evil: Super. V studiu sem sodeloval že z nekaj ljudmi, vendar pa je bilo vzdušje z D.Y.Z.-em v družbi enkratno. Atmosfera je bila sproščena in zelo zabavna. D.Y.Z. nam je znal prisluhniti in slediti našim idejam. Poleg tega je D.Y.Z. oseba, ki ne vsiljuje svojih idej. Le predlaga in namigne, a dopušča končne odločitve skupini. Z nekaj idejami oziroma sugestijami nam je zares veliko pomagal. Zato se veselimo naslednjega sodelovanja z njim.
RockLine: Skladbe na albumu Do Or Die so doživele veliko preobleko. Kaj je bil osnovni motiv, da priženete nekatere klasike, ki ste jih izvajali tudi že v osemdesetih, v to povsem novo formo, ki pooseblja album "Do Or Die"?
Dr. Evil: Najbolje, da za začetek, kar jaz tebe nazaj vprašam. Ali si predstavljaš kje bi lahko bile Lene kosti, v kolikor bi skupni bilo usojeno posneti album leta 1985 s takšnimi pogoji, kot smo jih imeli sedaj? Skladbe ki jih slišiš na "Do Or Die" so natanko takšne, kakršne smo si vselej želeli na albumu. Točno tako zvenijo. A nikoli prej nismo dobili prave priložnosti, da bi posneli album. Na koncu so k temu prispevale še dodatne razprtije v skupini, pa menjave članov, itn... Kljub vsemu temu, pa smo brata Kavaš in jaz vselej imeli v glavi vse te skladbe natanko tako, kot jih lahko slišiš na albumu "Do Or Die". Zvok, vzdušje, občutja,.... Vse je našlo pravo mesto sedaj z "Do Or Die".
RockLine: Glede na večne težave skupine z bobnarji, je fascinantno, kako se je Miha odlično vklopil v delo v studiu.
Dr. Evil: Za Miha to ni bil nikakršen problem. On igra pri mnogih skupinah in pozna zelo veliko glasbe. Različne glasbe. V bistvu mu nismo ničesar govorili. Preprosto smo ga porinili v ta nekakšen talilni lonec in mu rekli: "Naredi, kar te je volja!" Je tako dober glasbenik, da je odlično zaznal našo poanto, energijo naše glasbe, da je po lastnih občutjih ujel v studiu z bobni natanko tisto, kar Lene kosti potrebujejo.
RockLine: Ko primerjaš stare posnetke z novimi,včasih komaj dojemaš, da gre za iste skladbe.
Dr. Evil: Da. Aranžmaji so bolj dorečeni in dodatno razgibani. Nekatere skladbe namerno skrajšane, da dosežejo še večjo udarnost. Odigrane so tudi precej hitreje od originalnih izvirnikov, ki so jih poznala osemdeseta leta. Recimo skladba Sunrise je od mene zahtevala uporabo čistega vokala, ker smo želeli v njej poudariti bolj melodično glasbeno plat. Kot glasbeniki, smo se nadgradili skozi leta in dozoreli. Tu so nove ideje, nova spoznanja. V osemdesetih nam je bil všeč bolj nek določen glasbeni slog, danes znova nekaj drugega, a definitivna prelomnica je prišla za skupino, ko smo nastopili pred Grave Digger v Ljubljani, 03.02.2009.
RockLine: V kakšnem smislu prelomnica?
Dr. Evil: Bilo nam je precej bolj jasno, kako bomo pristopali v studiu med snemanjem. To je bila za nas prava šola heavy metala, ko nam je bilo predstavljeno, kako heavy metal zveni danes. To ne pomeni, da smo želeli zveneti kot Grave Digger, a takšna zvrst v metalu, nam najbolj ustreza. Nam je zelo blizu, najbližje.
RockLine: Na albumu "Do Or Die" se nahajata tudi dva eminentna gosta iz Nemčije. Kako ste jih pridobili za sodelovanje na albumu?
Dr. Evil: Mannija (Manni Schmidt, kitara, ex-Grave Digger, ex-Rage op.p.) sem jaz testiral na skupnem koncertu Lenih kosti in Grave Digger v Ljubljani. Najprej smo ga povabili na oder, da z nami odigra Russian Girl. Potem, po koncertu, ko smo se pogovarjali za odrom, sem mu omenil, da gremo v studio jeseni, pa je sam od sebe ponudil svoje usluge za solažo v Russian Girl. Nato sem se spomnil tudi na Mata Sinnerja. Kot verjetno veš tudi sam, mi ta oseba kot član zasedb Primal Fear in Sinner res veliko pomeni. Kakih 10. Dni po koncertu Lenih kosti pred Grave Digger v Ljubljani, sem mečkal, da mu naapišem mail. V bistvu me je spodbodla k pisanju prošnje Matu Sinnerju moja žena Andreja rekoč, da več , kot da mi Mat odpiše z "ne", tako ali tako nimam izgubiti. Mat mi je odpisal po e-mailu v pičlih dveh minutah. V mailu se je glasil odgovor: "I will do this for you Milan. You are my brother."
RockLine: Na skladbi Blind In Love je tudi talentirana mlada pevka in flavtistka Inez Osina iz ljubljanske zasedbe Brezno.
Dr. Evil: Da. Inez si nam predstavil ti, ko si jo izsledil v sklopu kandidature na natečaju Epic RockLine Contesta. Takrat smo ravno iskali nek ženski vokal, kot ga denimo uporabljajo Therion. Inez sem kar poklical in bila je navdušena. Na albumu imamo takšno ekipo glasbenikov, za katero dvomim, da jo bomo kdaj uspeli preseči. Pravijo nikoli ne reci nikoli, pa vseeno. Menim, da si tak album, kot je "Do Or Die" zares zasluži tako odlično ekipo! Ko je slišal nekaj skladb tudi Tom Naumann, bivši Primal Fear kitarist, se je sam ponudil, da prispeva kakšno solažo, a ga bomo prišparali za kdaj drugič.
RockLine: Lene kosti ste prva metal generacija na slovenskem in vez med britanskimi skupinami, ki so prinesle metal in drugo generacijo metal skupin na slovenskem. Si po tej plati mnenja, da je to album, ki je izgubljen v času?
Dr. Evil: Tega niti ne občutim tako. Mi smo pač edinstveni. In menim, da je izid albuma "Do Or Die" pomembna pridobitev za slovensko metal sceno. Po 17. letih pavze smo dokazali, da lahko posnamemo album. Potrebovali smo voljo, željo in teraš kot buldožer vse naprej. Vse lahko dosežeš. Po tej veliki volji, ki je od združitve oktobra 2008 kulminirala v relativno kratkem času v izdajo albuma, smo lahko drugim v Sloveniji lep zgled.
RockLine: V metalu, kjer je v Sloveniji podpora tako ali tako manjša kar se finančnih injekcij tiče, je močna vera v cilj toliko bolj pomembna. Metalci so v Sloveniji resnično skoraj vedno prepuščeni povsem samim sebi kar se izdaj albumov tiče.
Dr. Evil: Metal je bila vselej glasba delavskega razreda. To navadno ni glasba inženirjev in "pussy-jev". Ko pridobiš določen krog teh ljudi, da čutiš kako te spoštujejo in cenijo to kar si, da spoznajo tvojo iskrenost, potem je to tisto, kar drži ljudi ob tebi. Greš recimo tudi danes na koncert Judas Priest in srečaš pod odrom oboževalce, ki spremljajo ves čas skupino in so se postarali z njimi. Nikoli ji niso obrnili hrbta in nikoli ji ne bodo.
RockLine: Kaj pa ideje za novi album Lenih kosti?
Dr. Evil: Idej imamo veliko. Treba jih je dodelat in izpilit. Moramo jih preliti v skladbe in potem narediti med njimi selekcijo. Slog na novem albumu pa ostaja enak. Lene kosti se ne bodo spreminjale. Že sedaj lahko napovem, da bodo na albumu dva ali trije močni gostje. Znova načrtujemo novo balado. Če bo potreben na njej ženski vokal, bomo poklicali kar Inez, kajti z njo dosegamo vokalno kombinacijo, ki nam zelo ustreza. To bomo še videli. Novi album, pa ne bo nosil več kot 12. komadov.
RockLine: Obeta se nastop Lenih kosti na festivalu Banja Luka Rock Open Air.
Dr. Evil: Da. Tega se vsi že zelo veselimo.
RockLine: Že mesec prej, točneje v tretji dekadi maja, si povabljen na tiskovno konferenco, vezano na festival. Vendar pa te tam čaka še ena naloga?
Dr. Evil: Da. Na tiskovno konferenco v prid festivala se odpravljam z namenom, da dam nekaj intervjujev za televizijo, za nekaj radijskih postaj. Trenutno nas organizatorji zelo lepo podpirajo in reklamirajo. Imenovan pa sem tudi v posebno komisijo, ki bo sodelovala na izboru demo skupin, katere bodo nastopile prav tako na festivalu. V taisti komisiji bo tudi Dado Topić iz zasedbe Time. Po vseh reakcijah, ki jih Lene kosti prejemamo s tistega konca, čutim, da nas publika v Banja Luki že nestrpno pričakuje. Organizator je doslej pokazal izredno lepo mero spoštovanja z nekaj gestami, kot npr. to, da nam je določil idealen termin nastopa na festivalu in sicer med 21.00 in 22.00 uro. Igramo na isti dan kot MM Classic Whitesnake, v postavi sta Micky Moody in Bernie Marsden, tako da pričakujemo nov super koncert, s super vzdušjem in dobrim obiskom. Z obilno mero dobrega metala in rock n' rolla!
RockLine: Po izdaji albuma ste poželi zelo dobra obiska na relelase partyju v Orto baru in mesec dni kasneje na nastopu v Postojni. Kako občutiš današnje povpraševanje po Lenih kosteh?
Dr. Evil: Iskreno povedano, sem bil sprva skeptičen. Že "v prejšnjem življenju" Lenih kosti je bilo precej metanja polen pod noge, s strani skupin, ki so danes v Sloveniji "kao veliki", ti so nas torej uspeli ustavit takrat. Takoj po združitvi smo bili tarča nekaterih podtikovanj, kar pa smo v nadaljevanju srečno in uspešno anulirali. No nekako od lanskega leta, od nastopa Lenih kosti v Orto Baru, ki ga je organiziral RockLine, to je bilo maja, je šlo navzgor. Prelomen trenutek je bil za nas nastop v Kranju, oktobra 2009. Bil je Metalfest in Lene kosti so se lahko končno predstavile pravi ciljni publiki. Od takrat dalje se je baza oboževalcev pričela povečevati. Ne smem zaobiti tudi izredno lepega dogodka na Ravnah na Koroškem v letošnjem januarju. Tisti nastop je potrdil pozitivne premike navzgor za Lene kosti. Popoln šok zame pa je bil release party v Orto baru, letos marca. Sprva ni kazalo tako. Nekaj preko osme zvečer je bilo zunaj vsega nekaj ljudi. Komaj sem odmaknil pogled, da se preoblečem v zaodrju, ko vidim reko ljudi, kako se vali v Orto bar. Bilo je vse črno. To je bil dogodek, kakršnega si lahko želi vsak glasbenik. Odziv publike, vzdušje, energija, vse se je seštelo skupaj v enkraten dogodek. Lahko rečem, da sem zelo ponosen, ker sem imel priložnost biti del takšnega koncerta.
RockLine: Na release partyju ste bili celo deležni obiska iz Avstrije?
Dr. Evil: Da. Naša zvesta podpornika iz Graza. Oba sta tudi novinarja. Tako sta tudi preko meje ponesla glas o Lenih kosteh. Sicer sta nas prvikrat gledala v Avstriji še v lanskem letu, a brez te moje dodatne odrske oprave z Dr. Evilom in ostalimi liki.
RockLine: Kdo je Dr. Evil?
Dr. Evil: To je moj alterego. To je človek, ki ne hodi v službo, ki se ne pusti maltretirat raznoraznim idiotom, je človek, ki ga ne zanimajo drugačna mnenja, človek, ki te lahko pozdravi s sekiro ali žago in ne nazadnje človek, ki ne ve za tablete proti bolečini.
RockLine: Svoj horror šov vezan na spektakularne nastope Lenih kosti, si še dodatno nadgradilv zadnjem letu. Dobili smo nekaj novih likov.
Dr. Evil: Da. Teh likov bo vse več in več. Denimo "evil clown" trenutno malo počiva, je pa tu poleg doktorja, je še Uninvited Guest, ki je kar nekako samoumevni lik, ki sodi k sami skladbi Uninivited Guest. Najbolj prikladen za to skladbo mi je bil nekakšen stric s koso. Butcher pa se je predstavil prvikrat v Postojni. Slednji najbolj uživa v komadu Nightmare.
RockLine: V Postojni je prikorakal na oder s teboj tudi miniaturni Dr. Evil.
Dr. Evil: Da. On je prišel le za Postojnski špil. Kar dva tedna sem ga prepričeval, da stopi na oder. On je mini doktor. To pomeni, da sodijo pod njegovo okrilje manjše operacije, manjši kirurški posegi. On ej specialist za manjše operacije na očeh, nosu, zobovju, prstkih.
RockLine: Poleti se boste v Dornberku v Vipavski dolini končno srečali tudi z ReQueim.
Dr. Evil: Da. Končno. Tudi tega nastopa se zelo veselimo. To bo delitev odra v smislu utrjevanja prijateljskih vezi, ne rivalstva. ReQueim imajo zunaj 4. ali 5. albumov, so skupina vredna spoštovanja. Nastop z njimi je za nas logičen. Zgodil bi se slej, ko prej.
RockLine: Opazil sem, da Lene kosti spremljajo na koncertih starejši fani, takšni, ki so stari kot vi, ali le malo mlajši, reciva nekaj let. Ne na koncertih Pomaranče, ne na ReQuiem nisem zasledil toliko trdovratnih rokerjev, ki se nahajajo v svoji peti življenjski dekadi.
Dr. Evil: No to je živ dokaz, da smo imeli Lene kosti že v osemdesetih zvesto bazo oboževalcev. In ti se z nami vračajo. Tudi ta podatek je zanimiv, ko je zadnjič v Postojni, prišel, po 20. letih na koncert eden naših oboževalcev in nam prinesel uokvirjen reklamni plakat za enega izmed naših koncertov. Originalni plakat natisnjen v osemdesetih letih, nam je predal kot darilo. To je dokaz, da nas je tak človek že poslušal, je spremljal tvoje delo in da te še vedno spoštuje in sprejema, kot glasbenika. Ti starejši oboževalci, ki so se z nami postarali v vseh teh letih, pa še vedno čutijo v srcu metal, čutijo rock n' roll. Do njih čutimo globoko spoštovanje. Nekateri se sicer umaknejo, ko si ustvarijo družine, a pravi oboževalci ostanejo in te pridejo podpret tudi takrat, ko skupina to najbolj potrebuje.
RockLine: Pred kratkim se je Lenim kostem pridružil bobnar Rok Večerin - W.U.K.O.
Dr. Evil: W.U.K.O. je pa zgodba zase, ha, ha, ha... Največja panika se je lotevala skupine, ko smo iskali bobnarja. Kot verjetno veš tudi sam, so imele Lene kosti vselej velike, velike, velike težave z bobnarji. Bom kar posplošil, težave z ritem sekcijo. V lanskem letu smo v začetku leta sprva pridobili Grego Brenka. To je človek ki sodi k Lenim kostem. Po glasbenem okusu, po značaju. Potem smo vzeli Miho Nedoha. Marc ga je prosil, če nam pride pomagat. Miha se je odzval na povabilo. Najprej je bilo mišljeno, da nam Miha pomaga, pa je kar ostal z nami. Vendar ne za stalno. Upali smo na to. A se je izkazalo, ne glede na to, da je Miha fantastičen človek in bobnar, da nam ga ne bo uspelo zadržati. Miha je v velikem bendu, kot je ReQueim. Poleg tega igra še v nekaj drugih skupinah. Začutili smo, da ga na silo ne moremo več vleči za seboj. Zato smo se med seboj pogovorili, da potrebujemo drugega bobnarja. Kasneje, ko sem iskal bobnarja, se mi je dogajalo to, da kjerkoli sem se pojavljal in spraševal, če kdo pozna kakšnega bobnarja, so mi vsi omenjali W.U.K.O.-ta. Njega prej nisem nikoli videl, kaj šele poznal. Niti tega nisem vedel ali je kdaj igral v kakšni skupini in v kateri skupini je igral. A če ti W.U.K.O.-ta predlaga glasbenik kalibra D.Y.Z. in reče: "Vzemite W.U.K.O.-ta, on paše k vam!" V tem primeru res ni bilo dvoma. Sploh glede na to, kako se je D.Y.Z. potrudil z zvokom na albumu "Do Or Die. Zato sem mu zaupal na besedo. W.U.K.O.-ta nam je priporočil tudi Ivan Cepanec, odgovorni urednik Master Magazina, ki ve kaj se trenutno dogaja na slovenski metal sceni. To je bila dodatna referenca za W.U.K.O.-ta. Tako sem ga poklical in prišel je na prvo vajo. Zanimivo je bilo to, da smo pred W.U.K.O.-tom preizkusili kar nekaj bobnarjev. Vsi so se hoteli preizkusiti na lažjih komadih Lenih kosti. Ko je prišel v prostor, kjer vadimo W.U.K.O., je sam od sebe predlagal, da skupaj zaigramo Nightmare, ki je naš najtežji komad. Ko ga je "odsekal", nam je bilo vsem jasno, da je W.U.K.O. pravi za Lene kosti. Zelo smo veseli, da je z nami. Zaupamo mu popolnoma in vemo, da bo W.U.K.O. storil vse, da bodo Lene kosti zvenele, kot zvenijo. Manjkata nam le še dve vaji, da se popolnoma uigramo, potem pa samo še "rušimo". Kar se W.U.K.O.-ta tiče, nam je bilo pomembno tudi to, da je v skupino naposled prišel človek, ki je pripravljen za skupino narediti vse.
RockLine: Skladba Blind In Love postaja prava uspešnica na hrvaškem radiu Radio 057, ki ima svoj sedež v Zadru.
Dr. Evil: Blind in Love je očitno tisti komad albuma, ki lahko veliko doprinese k našemu preboju v tujino. Podporniki skupine, doma iz Zadra, so nesli ploščo na ta radio. In skladba Blind In Love je bila sprva izžrebana za pesem dneva. To pomeni, da se vsako uro enkrat zavrti tak komad. Torej je bila ta skladba v enem dnevu zavrtena kar 24-krat. Blind in Love je kasneje zmagala tudi na glasovanju za pesem tedna, to pomeni da se vsak dan vrti po šestkrat ali sedemkrat. Vsak dan en teden. Zelo dobro ji kaže tudi v potegovanju, da bo izžrebana za pesem meseca. Sicer pa poleg Hrvaške, prejemamo tudi zelo dobre odzive iz Nemčije.
RockLine: In načrti za prihodnje?
Dr. Evil: Jeseni si bomo skušali izboriti čim več špilov, potem pa se marca 2011 zapremo v studio in pričnemo s snemanjem nove plošče.
fotografije: Andreja Krušič
na vrh