RockLine: Alen pred kratkim ste izdali debitantsko ploščo. Povej malo več o njej, snemali ste jo pri DYzu, dejansko pa v treh studiih.
Alen: Ja, snemanje se je začelo v Negligence studiih, se nato preselilo k Dejziju in nazadnje še v naš studio. Potem smo vse skupaj dali Dejziju, ki je zadevo zmiksal.
RockLine: Sami ste snemali samo klaviature?
Alen: Ja, klavituristka Jana je posnela klaviature doma.
RockLine: Pa imate tudi v prihodnje namen snemati na tak način ali boste svoj studio razširili in več posneli sami?
Alen: Razmišljamo v tej smeri, da bi kitare, bas, klaviature in mogoče vokale posneli doma, bobne v nekem drugim studiu, nato pa vse skupaj dali nekam drugam v preamp in potem verjetno še komu za zmiksat. Verjetno bomo tako naredili z naslednjo plošč,o ker bo tudi glasba ekspandirala, saj smo bili s prvo ploščo precej tudi zadržani ker smo bili omejeni s časom. Pričakuje se lahko dosti novi stvari, tudi zadev, ki mogoče niso najbolj death ali black metalske.
RockLine: Tudi ta plošča je slišno evolucijski napredek glede na demo, ki je bil zelo kaotičen, na albumu pa se že sliši, da so stvari aranžmajsko in strukturno na višjem nivoju.
Alen: Demo smo začeli snemat predvsem zaradi nuje, da imamo nek posnetek. Posneli smo ga inštrumentalno in vokalno v živo, vsi v isti sobi. Potem pa sva Mihom naknadno dodala vokale. Mogoče je tudi zato izpadlo kaotično. Nato smo posneli še singel za Rock Otočec, ki pa je bil posnet "old school", polovico analogno in polovico digitalno. Zdaj pa smo šli povsem na digitalno.
RockLine: Kreation Kodex je zelo zanimivo ime, je kakšna globlja zgodba za tem?
Alen: Prvotno smo se hoteli imenovati Grim, a se nam je zadeva zdela precej smešna. Ne moreš igrati thrash metala in se imenovati Grim. Nato je vsak od na predlagal ime, sam se predlagal Kreation Kodex, ki je precej splošno ime. Lahko ti predstavlja marsikaj, odvisno od občutja, kaj hočeš povedati. Kreation Kodex je kodeks kreacije in kreacija je lahko marsikaj, bodisi glasba bodisi karkoli drugega. Poleg tega je dosti besedil iz literature, vsakodnevnega življenja ali celo zf-ja. Vsak je dal na mizo svoj predlog, jaz sem dal svojega, ga razložil in vsi so se strinjali. Stvar je tudi v tem, da se mi ne omejujemo, ne želimo biti thrash, death, black, industrial, hočemo biti vseobširni. Zdi se mi, da bi se omejili, če bi rekli, da gremo samo na death metal. Kadar delaš glasbo je ta po mojem mnenju odvisna od tega kakšen občutek imaš ko jo pišeš. Tudi, če igraš recimo death ali gore ne moreš pisat o globljih stvareh ampak pač o tem kako vse zakoljemo...
RockLine: ... in potem trupla pofukamo
Alen: Ja itak! Porno grind. Lividity! (smeh)
RockLine: Dejansko pa je v vaši glasbi vpliv death, black, melo-death in tudi gothic metala, predvsem zaradi ženskega vokala.
Alen: Ja, zadeva je taka kot sem rekel prej. Pri nas ni samo metal, lahko gremo od REM, Faith No More, Massive Attack, Prodigy, gre pa samo za to, kaj lahko iz te glasbe izčrpaš. Mi smo metalci in ostajamo metalci. Potem to kreiramo. Tako kot so meni všeč Carcass, tako so mi všeč Cathedral, Type O Negative in take stvari kombiniraš, odvisno od občutka. Nočemo se omejevati recimo samo na osemdeseta.
RockLine: Vi kot bend ste dejansko začeli iz ničle, nekateri so se celo inštrumente začeli učiti na vajah. Misliš, da vam je to pomagalo pri razvijanju lastnega zvoka, še bolj kot sicer?
Alen: Ne bi rekel, da nam je to kaj pomagala. Vsaj jaz k temu nisem stremel. Stvar je v tem, da sem ta projekt začel skupaj z Jano. Mišljen je bil kot najin stranski projekt, ko sem še igral pri Magus Noctum. Ko so ti prenehali z delovanjam, sva z Jano začela bolj resno, pridružil se nama je še Gregor. Dejansko je res, da ne Jana, ne Gregor takrat še nista znala igrati svojih inštrumentov. Po naključju sem dobil kitarista, ki je bil že mnogo boljši, basist pa takrat recimo je igral tako glasbo, da je bilo težko pričakovati, da bi naenkrat igral težje, hitrejše ritme. V bistvu je res, da smo začeli iz nule, a že v osnovi je bilo bistvo vsega, da delamo svojo glasbo. Nismo začeli zato, da bi tripali na tehniko, ampak zgolj zaradi tega, da res ustvarjamo svojo glasbo. Da pa bi k temu pripomoglo kot si rekel pa ne vem... Mogoče pa res, a o tem nisem nikoli razmišljal. Dosti živcev pa smo porabili, da smo sploh začeli.
RockLine: Verjamem, sploh ker gre za tehnično vseeno precej kompleksno glasbo, ki ni narejena na prvo žogo.
Alen: Ja, stvar je v tem, da nismo razmišljali v to smer, da zdaj pa bomo naredili nekaj tehničnega. Poslušamo vse od Nile pa do Black Sabbath in obstaja cela paleta...
RockLine: Če hočeš ustvarjati dobro glasbo moraš imeti po moje tudi širok glasbeni okus.
Alen: Ja, sigurno. Naša glasbe ni naredil samo eden, v glavnem delamo stvari na podlagi tega kar smo čutili. Nismo se nekaj grozno osredotočali na to da bi bili evil (smeh).
RockLine: Nekakšen prizven gothic metala ste dobili predvsem zaradi ženskega, Nitinega vokala. Prvotno pa ni bilo mišljeno, da bi dodali še ženski vokal?
Alen: Ne, v bistvu smo v začetku mislili, da bi odpela samo eno pesem. Poudariti moram še, da skupino že od začetka sestavljamo isti člani, nihče ni odšel, nihče se ni menjal. Veže nas samo glasba in dobro prijateljstvo in smo zato kar se tiče tega benda precej zaščitniški. Rekli smo, da bomo povabili pevko, da odpoje samo Mourning Angel, saj smo to poizkusili sami in je izpadlo res slabo. Prišla je odpet, pogovorili smo se, slišali smo kako dober vokal ima. Ko mi je Nito sprva predlagal prijatelj sem si mislil, da bo šlo spet za nek Epica, Within Temptation klon, ko pa sem slišal barvo njenega glasu in ko smo spoznali kakšna oseba je pa smo videli, da je prava za naš bend. In zdaj delamo tudi v to smer, da še širimo za aspekt. Hočemo, da zna vsaj kdo v bendu pet.
RockLine: Da ni samo kruljenje. (smeh)
Alen: Ja! (smeh)
RockLine: Potem lahko v prihodnje, na novih komadih, na novi plošči pričakujemo še več teh vokalov?
Alen: Ja... odprte so različne opcije. Bodo pesmi, kjer bo imela pevka samo par stavkov in bodo pesmi pri kateri bomo imeli mi samo par stavkov in ona več prostora. Se bomo pa držali brutalnosti, če bi pač hoteli igrati Foo Fighterse... bi igrali Foo Fighterse (smeh).
RockLine: Zanimava je tudi dobra vokalna dinamika, tvoj vokal je višji, black metalski, Mihin pa bolj klasičen growl. Ste že v začetku delovali tako, če se ne motim je na demu samo en vokal?
Alen: V bistvu so trije, celo četrti, ki je vsake toliko dodal to agonijo (smeh). Če ti povem po pravici, s kitaristom si nisva nikoli predstavljala, da bova midva pela. Pisali smo besedila in glasbo, računali pa smo, da bomo že nekje dobili pevca. Po neštetih pevcih, vajah smo imeli zadosti prenašanja vsega - egov, pametovanja o tem kaj je "true" in kaj ne. Enkrat ti končno dosadi zajebavanje z otroci in sva rekla z Mihom, čisto iz obupa, da bova pač midva odpela, pa ni važno kaj bodo rekli ljudje, midva se bova že potrudila. In dejansko, Miha ima tako barvo glasu, jaz tako, in se nekako prekrivava, tako da ustvarjava nekakšno harmonijo. Pri tem veliko pripomore Nita, ki je šolana pevka in nam pokaže kako lahko kričiš dolgo in potem še normalno govoriš.
RockLine: Če greva zdaj bolj konkretno na album Puzzles of Flesh. Zdi se mi, da naslov albuma kar dobro povzema temo plošče, saj se zdi na trenutke, vsaj kar se tiče besedil, precej mizantropična.
Alen: Ja, to so pač naši pogledi na svet. Starejši si, bolj spoznavaš pravo naravo ljudi in kako se svet giba. Spoznaš, da ta "flower power", ki ga tako promovirajo v realnem svetu ne deluje. Že po naravi nastanejo taka besedil, vsaj z mojega stališča. Sometimes They Return je recimo pisano z določenim namenom, pred seboj sem že imel temo. Ko ga danes sicer gledam se sprašujem, kaj sem razmišljal, a gre za to, da se samo usedeš in pišeš kar ti pride na pamet. Dosti tematik se tiče zlobe človeka v takšnih in drugačnih oblikah.
RockLine: Kot si rekel gre na eni strani za zlobo človeka, na drugi strani pa gre za drugačno zlo, predvsem v Kult of Starspawn se čuti velik vpliv Lovecrafta.
Alen: Ja, ja to je pa moja obsedetno z Lovecraftom. V tem besedilu je res zajet cel Cthulhu Mythos in verjetno bo tudi na naslednji plošči še kakšno tako besedilo.
RockLine: Pravzaprav Lovecraft na vašo glasbo res paše.
Alen: Ja (smeh). "We are fucked". Če vzameva recimo Deathonation na katerem sem se poigral z besedami, Deathonation - Death of Nation. Gre pa za zgodovino človeške dobe, od kamene dobe, rajha, celo Kristusa.
RockLine: Samouničevalna narava človeka.
Alen: Ja, samo poglej zgodbo Kristusa. Zelo dobro je pokazal, kaj se zgodi, če si dober človek (smeh). Ja, jebi ga tako je (smeh).
RockLine: Ja, se zgodi (smeh). Je pa na plošči tudi nekaj skritih presenečenj, če lahko temu tako rečem, na primer uvod v MoonReich, ki zveni kot nekaj iz tridesetih let, nekaj z gramofona.
Alen: Ja, točno to! Dobili smo eno pesem, Drei Rote Rosen, se pravi Tri rdeče vrtnice in to idejo je imel bobnar. Poigrali smo se s to idejo, da bi imeli pred komadom tak uvod in nekje smo staknili to pesem, ki jo je poslušala Eva Braun. Zdelo se nam je še toliko bolj interesantno, saj gre pri nas tudi za črni humor. Tista, ki poje pa je dejansko Nita. Vzeli smo začetek originalne pesmi pri kateri še ni vokala, Nita pa je odpela del besedila MoonReich v nemščini. Vse skupaj smo zavili še v ta gramofon efekt, da zveni res kot nekaj iz tridesetih. S takimi stvarmi se igramo, Synthetic Humanoid, ženskimi kriki in podobno. Imamo še precej bolnih zamisli, a pustimo še kaj za naslednjo ploščo.
RockLine: Besedila pišeš ti ali vsi?
Alen: Za to ploščo sem jih večinoma napisal jaz, a gre tudi za različna sodelovanja. Že samo po sebi je težko reči, če se osredotočiš na besedila, da je to pač besedilo tega in tega, saj se vsi strinjamo s tematiko. Pomembno je tudi kako človek stvar odpoje, Sometimes They Return bi lahko odpel jaz. Pravzaprav se je prejšnji pevec trudil odpeti, a sem se pri tem samo spraševal zakaj sem sploh napisal besedilo. Potem pa je prišla Nita in je odpela res iz srca in resnično njena predstava k besedilu pripomore vse. Mi smo za to, da je vse skupna stvar, stvar sodelovanja.
RockLine: Mourning Angel (Sometimes They Return) je meni osebno eden zanimivejših komadov na plošči, povedal si, da je komad bil deležen precejšnje evolucije. Dodali ste mu ženski vokal, kar precej pripomore k ideji komada, ki je nenazadnje tudi posvečena dvema vašima umrlima prijateljema.
Alen: Prvotno je bil komad mišljen kot inštrumental, potem pa sta se zgodili ti dve nesreči v kateri sta umrla naša prijatelja, ki sta bila velika podpornika benda. Pa ne samo podpornika in tudi ne samo prijatelja s katerima greš samo na pivo. Pri tem se usedeš in razmišljaš o življenju, sam sem razmišljal tudi o svoji sestrični, ki je pri 16. umrla za levkemijo v bolnišnici v Torinu, daleč od doma. Pri tem vidiš, kako smo lahko srečni, da okušamo dobrote tega življenja, čeprav je to včasih težko. To besedilo je predvsem pozitivno, čeprav morda tako ne izpade.
RockLine: Prej si omenil, da načrtujete tudi obsežne turneje po tujini.
Alen: Ja, menimo se s par bendi, eden od njih trenutno snema ploščo. V bendu želimo na turnejo, morda imamo tudi to prednost ker živimo blizu italijanske meje. Poizkusili bomo, nihče od nas pa seveda ne razmišlja o tem, da bi s to glasbo uspeli, da bi lahko od tega živeli. Poizkusili bomo uskladiti in čas in službe s časom za bend. Potrudili pa se bomo, da bo čimveč ljudi slišalo našo glasbo.
RockLine: Držim pesti, da vam uspe, potencial vsekakor imate, tudi prepoznaven in edinstven zvok. Alen: Najlepša hvala. Je pa tako, da smo sami izredno kritični glede tega, kar je na plošči. Zdaj bi lahko to stvar izboljšali, se pa novi komadi delajo v smeri, ki jo želimo, trudimo se tudi, da bi do konca leta posneli spot. Potem pa bomo počasi začeli pripravljat novo ploščo, ker tokrat je šlo res za Kreation Kodex/kaos. Ko smo snemali pri Dyzu se je večkrat samo prijemal za glavo, saj smo posneli ogromno linij in je večkrat rekel, da je v posameznem komadu linij za tri komade. Vseeno pa še vedno ostaja v meni to, da moramo komplicirat. Pomoje nimam vseh koleščkov (smeh).
RockLine: Pa ste že razmišljali za kateri komadi boste posneli videospot?
Alen: Prvotno smo imeli v mislih Sometimes They Return. Ne vem pa še, pomeniti se moramo še z založbo On Parole, Chopom. Če že moramo posneti spot naj bo vsaj artistično, da nismo samo na nekem odru. Mene fascinirajo surrealne zadeve, na primer Hieronymus Bosch, ne pa da se par ljudi zbere na kupu, se napijemo in potem pride policija.
RockLine: Kakšni pa so načrti za bližnjo prihodnost?
Alen: Novi komadi, nova plošča in čimveč koncertov. Predvsem pa nova plošča dokler smo še zagreti, potem pa bomo videli, kaj bo prinesel čas. Cilj nam je tudi ostati v tej postavi, ne želimo kogarkoli menjati. Tudi, če nismo najboljši glasbeniki, smo predvsem prijatelji in metalci. Želimo le skupaj ustvarjati glasbo, ne želimo biti tekmovalni v tehničnosti, zlobnosti, ... Verjetno bomo zaradi tega še dolgo obstajali.
Fotografije: Nina Grad
na vrh