V metalu in sploh glasbi je danes resnično malo tako vsestranskih glasbenikov in ustvarjalcev kot je genialni Kanadčan Devin Townsend. Česa vsega nam ta genialni Kanadčan že ni pripravil? Že s svojim prvim resnim vstopom na glasbeno sceno s ploščo Sex & Religion Stevea Vaija je dal vedeti, da je nekaj posebnega. In res, Townsendu se je ozadje glasbenega posla tako priskutilo, da mu je dvignil sredinec in ustanovil enega najbolj »pissed off« bendov vseh časov, Strapping Young Lad. Razočaranje ob njihovem koncu leta 2007 je bilo veliko, a Devin se lahko pohvali z neverjetnim solo opusom iz katerega puhti le visoka kvaliteta. Po koncu zgodbe o SYL se je Devy med žive vrnil z vesoljsko parodično opero o nezemljanu, ki ima neusahljivo željo po ultimativni skodelici kave, Ziltoid the Omniscient, zatem pa se v orbito izstrelil z The Devin Townsend Project kvadrologijo – albumi Ki, Addicted, Deconstruction in Ghost – s katero je do obisti raziskal sleherni kotiček svoje glasbene duše. Peti del Devin Townsend Projecta predstavlja čudoviti Epicloud, s turnejo The Epic Industrialist pa se je Devin Townsend prvič ustavil tudi pri nas in v petek, 30.11.2012, v ljubljanskem Kinu Šiški odigral enega najboljših letošnjih koncertov. Pred koncertom je deset iskrenih minut naklonil tudi nam.
RockLine: Zdravo Devin! Dobrodošel v Sloveniji, tokrat prvič in upam, da ne zadnjič. Si morda imel čas in si ogledal mesto?
Devin: Hvala. Ne, mesta si žal nisem ogledal, saj še vedno okrevam po lažjem prehladu. Zato zadnjih nekaj dni spim kolikor se le da veliko. Edina stvar, ki sem jo tako uspel narediti v Sloveniji je, da sem opravil nekaj intervjujev, spil kavo in pregledal svojo pošto.
RockLine: Zadnja velika stvar, ki si jo predstavil je bil The Retinal Circus v Londonu. Od tega je minilo dober mesec dni, verjetno si uspel o stvari precej razmisliti. Si zadovoljen z rezultatom?
Devin: Za tem koncertom je bilo toliko dela, da bi lahko stvar odpotovala v povsem različne smeri. Že to, da nam je vse skupaj uspelo je velik čudež. Trenutno se že ukvarjam z miksanjem zvočnega posnetka, začeli pa smo tudi z montažo video posnetkov. Mislim, da bo DVD ponujal mnogo bolj natančen vpogled v to, kar smo hoteli s koncertom doseči. Vsi, ki tega koncerta niso uspeli videti pa bodo tako lahko videli kakšna je bila zgodba in njeno bistvo. Pravzaprav sem še zdaj osupel, da nam je nekaj takega sploh uspelo. S tako velikim številom ljudi, ki so sodelovali pri tem projektu nisem delal še nikoli in je v mojem svetu nekaj nepojmljivega. Čeprav sem bil sam osrednja figura vsega skupaj, pa imajo Paul Collins (op.a. Devinov manager) in drugi ravno toliko zaslug za končni uspeh.
RockLine: Ta koncert je bil nekaj največjega kar sem kdaj videl, naenkrat se je dogajala toliko stvari! Rekel si, da ste že začeli z delom na zvočnih in video posnetkih, kdaj lahko torej pričakujemo izid DVDja?
Devin: Potrudili se bomo, da bo izšel že spomladi.
RockLine: Komaj čakam, da to vidim še na ekranu!
Devin: Jaz tudi (smeh).
RockLine: V Londonu si odigral tudi dva Strapping Young Lad komada. Te moti, da ti precej ljudi še vedno teži, zakaj ne igraš več SYL materiala?
Devin: Ja, do neke mere. Tudi namen tega, da smo odigrali ti dve skladbi je bil, da jih ljudem serviramo in dokažemo, da se jih ne bojim. Le nočem jih več igrati, ker je moje življenje danes na nekem povsem drugem mestu. Celo, ko smo jih igrali je bilo čudno, da tip iz Devin Townsend Project igra Strapping Young Lad (smeh). Pomembno zame pa je, da tej strani svoje preteklosti ne zapiram vrat. Dobivam mnogo vprašanj o Strapping Young Lad, zakaj ne igram več teh komadov, ali se jih bojim… Mislim, da ne morem biti bolj jasen in očiten, da glasba, ki jo igram zdaj, nastaja enako kot so nastajali Strapping Young Lad komadi, sem pa v čisto drugačnem obdobju. Ko sem pisal Strapping Young Lad sem bil star 23 let in jezen, zdaj pa jih štejem 40 in sem v povsem drugačnem obdobju svojega življenja. Postopek pisanja pa ostaja enak. Alien ali City nista nastajala čisto nič drugače kot Ghost ali Epicloud.
RockLine: Verjetno si s tem želel ljudem dokazati, da Strapping Young Lad lahko zlahka odigraš kadarkoli, jim to še zadnjič ponudil in to poglavje zaključil?
Devin: Absolutno, točno tako!
RockLine: Morda bom s temle povsem zgrešil, a zdi se mi, da Ziltoid je in predstavlja noro osebnost Devina Townsenda v obdobju Strapping Young Lad?
Devin: Strinjam se. Ko sem prenehal z uporabo vseh vrst drog, tudi alkohola, sem opazil, da je del moje osebnosti postal parodija samega sebe. Da sem se od tega lahko distanciral, sem na ta del sebe začel gledati kot na nek lik. To mi je omogočilo, da sem lahko na ta lik prenesel vse nore ideje, brez neposrednega vpliva name, čeprav sem ta lik seveda tudi jaz. Ko sem začel s Strapping Young Lad le-ti niso bili lik, to sem bil jaz, a s časom so tudi oni bolj in bolj postajali nek odtujen lik. Nisem bil zadovoljen s tem, da bi igral le neko vlogo. Da lahko danes ustvarjam glasbo pa moram biti vsaj iskren do vsega, kar se dogaja okrog mene. Pomembno mi je, da se ljudje tega zavedajo, da je glasba, ki jo trenutno delam, to kar sem, ne glede na to ali jim je všeč ali ne. Ne želim, da name gledajo kot le na novo poglavje v življenju tega lika. S tem se sicer lahko sprijaznim, a če ljudje mislijo, da si to ti in ne Ziltoid ali karkoli drugega, to lahko postane nevarno, saj moraš biti odgovoren za vse kar počneš. Včasih imam občutek, da lahko pri heavy glasbi rečeš kar koli in odneseš celo kožo. Na nek način že, a ljudje poslušajo, poslušajo tudi s srcem, zato moraš biti previden in jasen o tem, kakšni so tvoji nameni. Če si bil v preteklosti glede česarkoli nejasen, pa moraš biti pripravljen, da boš odgovoril tudi na taka vprašanja.
RockLine: Tudi zaradi tega kar si pravkar povedal se mi zdi, da ljudje nate še vedno krivično gledajo kot na nekega norega genija, ne zavedajo pa se morda, da si v prvi vrsti resen glasbenik z jasnimi cilji. Se strinjaš?
Devin: Vsekakor. Nikakor pa ne mislim, da sem nor, genij ali karkoli drugega, le ugotoviti skušam kdo sem. A večinoma ljudje hočejo tisto prvo. Ravno pred kratkim smo imeli v Londonu foto snemanje za katerega so me oblekli v norega znanstvenika. Vprašali so me, če se s tem sploh strinjam in preden sem odgovoril sem dobro premislil. A pomembno mi je le, da ljudje poslušajo glasbo, vseeno mi je, kako jo drugi skušajo prodati. Ne obremenjujem se s tem kaj ljudje mislijo o meni. Če mislijo, da sem nor, tudi prav. Seveda pa si moram naliti čistega vina. Mnogo let sem bil zadet in sem počel čudne in neumne stvari. Ne morem pa zanikati tega dela svojega življenja, to bi bilo absurdno. Tega se zavedam in to sprejemam. Moj cilj danes pa je, da vijugam med predstavami ljudi o tem, kdo in kaj sem, hkrati pa, da ostajam zvest sam sebi in svoji želji po tem, kaj hočem trenutno početi.
RockLine: Nekaj kar me je vedno vleklo k tvoji glasbi je tudi njena iskrenost in to, da se na vsaki plošči tvoje kariere zlahka sliši tvoj osebni pečat in stanje tvojega duha v času nastajanja določenega albuma. Sem zadel ali zgrešil?
Devin: Res je. Tudi ko sem se pripravljal za Retinal Circus sem moral pregledati vse albume in med njimi sem opazil nekakšno vez. Od Strapping Young Lad do Ocean Machine z nekakšnim bipolarnim pristopom, pa Alien, ki me je spomnil na čas, ko se je k meni vselila tašča. Na vseh ploščah je nekaj moje osebnosti, nekaj mojega življenja. Synchestra in Alien sta bila posneta ob istem času in zunanji opazovalec bi lahko hitro sklepal, da je njuno raznolikost znak shizofrenije. A takrat se je v mojo hišo vselila tašča, v poplavi smo izgubili vse imetje in seveda sem bil besen. Alien je rezultat tega. Začel sem se drogirati in piti, saj sem s tem hotel pozdraviti ves ta nakopičen srd in rezultat tega je Alien. Ko je bil Alien končan pa sem bil povsem prevzet nad tem, da sem si pustil izgubiti nadzor, kar sem rabil, da sem se lahko spet povezal z naravo. Nehal sem piti, hodil sem v parke v Vancouvru, rezultat okrevanja od Alien pa je bila Synchestra. Od daleč to morda res zgleda kot nenavaden in zmeden proizvod, a razlaga ne bi morala biti bolj logična kajne? Moje življenje je bilo najprej noro, nato sem to iz sebe iztisnil in postal miren, od tam pa je pot vodila do sem. Če pogledaš preko plošč so te pravzaprav dobeseden opis mojega življenja.
RockLine: Žal se nama čas prehitro izteka. Naslednja stvar, ki jo boš izdal je Casualties of Cool nato Z2, govori pa se tudi o projektu ali albumu Obviouser. Lahko poveš kaj več o tem?
Devin: Obviouser je ena izmed stvari, ki so trenutno še zelo globoko v moji glavi. Je pa z basom voden projekt, trenutno zanj vidim Misfits podoben logo, veliko ogrinjalo, zunajzemeljske vplive ter islandski zbor z apokaliptičnimi, Godflesh podobnimi bas linijami.
na vrh