Kitarist John Nymann je mož, ki je od vekomaj povezan z legendarnimi hard rockerji iz Oaklanda Y&T. Ne glede na to, da se je skupini kot stalni član pridružil šele leta 2002, je z Y&T že v osemdesetih sodeloval kot spremljevalni vokalist ali klaviaturist na albumih »In Rock We Trust« (1984), »Down For The Count« (1985), »Contagious« (1987) in »Ten« (1990), z Y&T pa je bil tudi na takratnih turnejah. Y&T so v letošnjem letu znova obiskali Evropo. In letošnje leto je za Y&T »leto kače«, saj ta krasi naslovnico njihovega albuma »Mean Streak« (1983), obenem pa skupina z novo turnejo obeležuje 30. obletnico izdaje tega kultnega albuma.
RockLine: Zadnja leta so Y&T znova postali stalnica obiskovanja evropskih koncertnih odrov. Kako doživljaš to dejstvo?
John: Izredno smo zadovoljni, da je temu tako in da nas Evropa po vseh teh letih še vedno tako ceni. Ljudje redno leto za letom prihajajo na naše koncerte po Evropi in nas podpirajo. Tako tudi naše turneje v Evropi zadnja leta postajajo vse bolj in bolj obširne. Obiskujemo vse več različnih evropskih dežel, vse več različnih evropskih mest. Nemčija je do nas nasploh velik podpornik. Ko smo prišli na prvo turnejo, smo odigrali le peščico koncertov v Nemčiji, no sedaj pa je seznam koncertov v Nemčiji precej bolj velikopotezno nastavljen. Smo presrečni. Obenem pa letos praznujemo 30. obletnico izdaje albuma »Mean Streak«. Naslednje leto pa praznujemo 40. obletnico obstoja in delovanja skupine Y&T. Naslednje leto bo torej za nas zelo pestro. Imamo velike načrte.
RockLine: Predanost evropskih fanov do skupine torej ni usahnila?
John: Nikakor. Pred desetimi leti, ko smo znova pričeli aktivno delovati in nastopati, je naš takratni menedžer bukiral Y&T zgolj za festivalske nastope. Nas pa so privlačili tudi drugačni nastopi. Spraševali smo se, kaj ko bi poizkusili z nastopanjem po evropskih klubskih prizoriščih? Vendar pa je naš takratni menedžer temu nasprotoval, saj je zatrjeval, da od klubskih nastopov ne bomo dobili nobenega denarja, da ne bo zaslužka in zato klubskih nastopov za Y&T ni hotel bukirati. Tako je bilo najbolje, da se razidemo. Menedžerske stvari je prevzela v roko Jill (Jill Meniketti, op.p.). Poizkusili smo in obrestovalo se je. Trenutno smo pravzaprav v Evropi skoraj bolj priljubljeni kot v ZDA.
RockLine: Če k temu navrževa še primerjavo japonskega koncertnega entuziazma. Kako sprejemate reakcije njihove publike med nastopi?
John: Oh da. Zelo so entuziastični. Vendar pa so Japonci posebna sorta populacije. Posebna pasma ljudi. Vseeno smo bolj fokusirani na Evropo, čeprav povabil z Japonske ne primanjkuje. Tam so zelo navdušeni nad poslušanjem mnogih različnih glasbenih žanrov. A se udobneje počutimo v Evropi in na domačih tleh, to je v ZDA. Tako, da na Japonskem ne nastopamo prav pogosto. Na Japonskem se pojavljamo na turnejah v ciklih vsakih tri do štiri let, v Evropo prihajamo leto za letom.
RockLine: V lanskem letu ste izdali tudi novi dvojni koncertni dokument, imenovan »Live At the Mystic«. To je prizorišče, locirano v Kaliforniji, ki ga letno obiskujete in v njem še posebej radi igrate.
John: Da. »Mystic« je lociran kakih 40 milj severneje od San Francisca v Kaliforniji. Gre za staro prizorišče, v katerem so nekoč predvajali filme, sedaj pa je predelan v nočni klub. Zgodovina tega prizorišča je dolga, bogata in pestra. Zelo nam je všeč vibracija tega prizorišča. Vsako leto, oziroma pred iztekom tekočega leta, si Y&T tam privoščimo vrsto zabave s koncertnim nastopom. Ljubitelji naše glasbe nas ob priložnosti, ko nastopamo v tem klubu, obiščejo z vsega sveta. Pripotujejo z vsepovsod. Tako z Japonske, kot tudi Evrope. Sama pokrajina, v kateri je lociran klub, je znana tudi kot vinorodni okoliš, kjer pridelujejo vrhunska vina. Tako, da v kolikor boš prišel kdaj v Mystic, združiš okušanje vina s koncertom Y&T in dobiš lahko lep večdnevni izlet.
RockLine: Tri leta so se obrnila od aktualne studijske izdaje zasedbe z naslovom »Facemelter«. Se poraja že novi material za prihodnji studijski album?
John: Oh da. Absolutno. Kot sem že poudaril, prihodnje leto praznujemo 40. obletnico delovanja skupine. V začetku prihodnjega leta bomo snemali enega od naših nastopov na Japonskem za izdajo DVDja. Natančnih podrobnosti o tem, kaj vse bomo izdali v prihodnjem letu glede na jubilejni dogodek, ne poznam, saj še nismo sprejeli nobenih dokončnih odločitev. Zagotovo bodo ob DVDju izšle tudi druge Y&T dobrote. Ko bo obeleževanje naše 40. letnice delovanja za nami, pa se bomo osredotočili na izdajo novega studijskega albuma. Veš, ne bi si radi zastavili preveč bremen hkrati. Predvsem zato ne hitimo z novim albumom, da se ob vseh teh komemoracijah praznovanja jubilejev ne bi kje izgubil, ostal prezrt. Šel neopazno mimo javnosti. Nov material sicer že imamo. Ker naši nastopi v dolžino merijo preko dveh ur, je koncertni repertoar že sedaj zelo zgoščen. Vanj pa smo po novem vključili tudi nekaj skladb z albuma »Facemelter«, ki jih doslej nismo izvajali v živo, kot je denimo skladba I Want Your Money. Je pa težko v repertoar vrinjati nove skladbe, saj publika želi prisluhniti zlasti skladbam naših klasičnih albumov.
RockLine: Kako se je prepletala tvoja pot z Y&T in katera je bila tista prelomna točka, ko se je Dave odločil, da te sprejme v ekipo kot stalnega člana?
John: Moja pot je povezana s kariero Y&T v različnih obdobjih njihovega delovanja. Lahko rečem, da smo od vsega začetka medsebojno povezani. Z Daveom sva stara prijatelja, poznava se že zelo, zelo dolgo časa. Pravzaprav smo vsi mi, originalni člani Y&T in jaz, zrasli skupaj v istem predelu mesta Oakland v Kaliforniji. Odraščali smo skupaj v isti soseski, obiskovali isto srednjo šolo. Z Daveom sva torej stara prijatelja. Od nekdaj sem igral kitaro, tako kot on. Vendar v drugih skupinah. V zgodnjih letih delovanja Y&T, ko so se še imenovali Yesterday & Today, sem s svojo skupino Mile Hi odpiral koncerte pred nastopi Y&T. Potem sem igral v zasedbi 415 skupaj z Ericom Martinom iz kasnejše zasedbe Mr. Big. 415, ki je nastala iz članov zasedb Mile Hi in Kid Corageous, je sklenila pogodbo za založbo Elektra Records in se kasneje preimenovala v Eric Martin Band. Leta 1983 smo tako izdali album »Sucker For Your Pretty Face«. Neverjetno. Pred tridesetimi leti. Tako kot je pred tridesetimi leti izšel Y&T album »Mean Streak«. Potem je Eric Martin Band razpadel, Y&T pa so v tistem obdobju izdali album »In Rock We Trust«. In poklical me je Dave in dejal: »Hej stari, bi se pridružil skupini in za nas pel ter igral klaviature?« Kot peti član. Imeli so me za nekakšno rezervo. Ob strani. Na turnejah sem bil z Y&T skupaj 4 leta. Imel sem se odlično. Izvajal glasbo z njimi, tudi z njimi skupaj pisal glasbo. Do dne, ko je Dave skupino razpustil. No, in potem se je zasedba leta 2002 znova združila. Takrat pa so me zaprosili, če bi za Y&T igral kitaro kot stalno pridruženi član.
RockLine: Spominjam se nastopa Y&T v Bologni leta 2008. Takrat si moral ta nastop izpustiti, v skupino pa je le za ta nastop vskočil nekdanji Y&T kitarist Steff Burns. Kako je do tega prišlo?
John: Z Y&T smo se nahajali v Švici, ko sem prejel telefonski klic. Bilo je nekaj dni, preden smo odrinili v Italijo. Sporočili so mi, da je moja mama hudo bolna in da so jo odpeljali v bolnišnico. Diagnozirana je bila za rakom in moj brat mi je sporočil, da ji ne morejo več pomagati, zato me je vprašal, če je kakršnakoli možnost, da se vrnem domov, dokler je še živa. Y&T so bili razumevajoči in rekli so: »Le pojdi!« Nastop skupine v Bologni je bil zadnji na naši takratni turneji in tako ali drugače bi manjkal le na tem nastopu. Skupina je vprašala Steffa Burnsa, če lahko odigra cel koncert s skupino. Steff je brez oklevanja pritrdil, da z velikim veseljem. Tako sem dobil priložnost, da sem odpotoval domov in bil ob moji mam, dokler ni preminila. Kasneje je Steff Burns znova nastopil z nami, in sicer na nastopu v italijanskem mestu Belaggio. Zelo verjetno pa se nam bo Steff v prihodnje še kdaj pridružil za kakšnega izmed naših koncertov. (Steff Burns že dlje časa živi v Italiji in je redni član zasedbe italijanske pop / rock ikone Vasca Rossija, op.p.)
RockLine: Nad kakšno glasbo in nad katerimi izvajalci si se navduševal še kot najstnik? Kakšni so tvoji glasbeni vplivi?
John: Prihajam iz glasbene družine. Moja mama je igrala klavir, oče je pel in igral kitaro, brat kitaro. V družini sem najmlajši, imam dva brata in sestro. Vsi so nenehno nosili domov novo in novo glasbo, kupovali plošče in jih vrteli. Vsekakor je to name vplivalo tako, da sem izostril tisti prvinski občutek za veliko naklonjenost melodiji. Potem sem na televiziji videl nastop The Beatles in prevzelo me je navdušenje nad energijo rock skupine. Saj veš. Dve kitari in vse to… Sestra je kričala v televizijo, ko sva gledala šov. Potem pa je preteklo še nekaj časa. Res, da sem imel ves čas zelo rad glasbo The Beatles, vendar pa je album, ki me je pri petnajstih prevzel, album zasedbe The Who »Live at Leeds«. Potem sem si ogledal posnetke in ozrl kaj počenja Pete Townsend na odru (z gesto desnice nakaže Townsendov znameniti »helikopter« op.p.) in takoj sem vedel, kaj hočem! Kmalu so me s svojo igro fascinirali tudi Jeff Beck, Eric Clapton, Jimmy Page in seveda Richie Blackmore. Predvsem so name vplivali Britanski izvajalci. In seveda. Med vplivi ne smem izključiti Davea.
RockLine: Čeprav si v osnovi kitarist, te je Meniketti v osemdesetih načrtno poklical k sodelovanju zgolj zaradi igranja klaviatur.
John: Da. Bil sem dovolj dober, da sem zapolnil nekatere aranžmaje, ki so jih potrebovale skladbe, kot sta Summertime Girls, pa Temptation. Na skladbah sem se večinoma pojavljal tudi v vlogi spremljevalnega vokalista, očitno pa je takrat za Davea moje znanje igranja klaviatur povsem zadoščalo. Če je bil kdo od članov skupine bolan, ali se slabo počutil, sem vskoči v njegove škornje in na tonskih preizkušnjah igral kitaro. Ko je Dave v začetku novega milenija znova obnovil Y&T, sem bil presrečen, ko me je vpoklical na mesto kitarista. Trije originalni Y&T člani in jaz. Sanjsko. Steff Burns se skupini ni mogel priključiti in je ponudbo zavrnil. Bil je prezaposlen s skupino Huey Lewis And the Band ter z Vascom Rossijem. Prav tako je Menikettijevo ponudbo zavrnil Joey Alves, ki ni več čutil, da bi bil sposoben sodelovati v obnovljenih Y&T. Bil je sit potovanja po turnejah. Bilo je kar nekako naravno zame. Glede na to, da lahko sodelujem pri pisanju novega materiala, da igram kitaro, klavir, lahko izvajam spremljevalne vokale. Vselej je tlela neka tiha želja, da bi nekoč lahko z Daveom zaigrala skupaj.
RockLine: Nocoj tu v Münchnu ne bomo slišali izvedbe celotnega albuma »Mean Streak«?
John: Odkrito povedano, smo o tem veliko razglabljali ali k tej obletnici pristopiti tako, da izvajamo celoten album v živo ali ne. To smo preizkusili z »Earthshaker« in »Black Tiger«. Vseeno pa je to pot prevladalo mnenje, da sestavimo mešan koncertni repertoar. Tri ure ne moremo nastopati, da bi potešili želje vseh naših fanov. Ker je minutaža omejena, bi tako morali izključiti mnoge favorite na rovaš izvedbe celega »Mean Streak« albuma. Tako izvajamo s tega albuma najbolj znane skladbe, tri ali štiri, če pa publika dovolj glasno in dolgo vrešči, pa za zabavo dodamo še kakšnega. Kot posebno presenečenje. Zgodi se, da ko ravno zaključujemo, nekdo iz publike zavpije: »Hej Dave. Želim slišati skladbo Lonely Side Of Town!« No, in sedaj je ne igramo. Ker smo jo nekaj časa igrali prav v slehernem repertoarju. Ne, tokrat je žal ne igramo. In če odgovorim na vprašanje še bolj nazorno. Ne. Ne bomo tako močno praznovali obletnico albuma »Mean Streak«, kot se nemara bere in sliši. Smo pa jubileju bolj posvetili oblikovanje in prodajo naših aktualnih koncertnih spominkov. Majice z odtisom albuma in ostale stvari.
RcokLine: Pred dvema letoma ste nastopali v Münchnu v malem klubu. Dobesedno stiskali smo se v njem. Se še tega spominjaš?
John: Oh da. Seveda. Bilo je tesno, vendar energično. Mi smo uživali, bilo pa je tudi peklensko vroče.
RockLine: in še za zaključek standardno vprašanje. Kakšni so kratkoročni načrti za Y&T?
John: Kot sem povedal že prej, bomo v začetku novega leta enega od koncertov na Japonskem izkoristili za snemanje koncertnega DVDja. Gre za prvega izmed treh zaporednih nastopov na prizorišču Kawasaki Club Citta’, v mestu Kanagawa. Ta se bo zgodil dne 10.01.2014, na istem prizorišču pa sledita še dva koncerta skupaj z Winger ter Firehouse. Upam, da bo ta posnetek na voljo že tekom prihodnje pomladi. Načrtujemo razširjeno izdajo. Nekakšen jubilejni fanovski zaboj. Mogoče sledi tudi izdaja »best of« kompilacije. Se pravi izdaje, na katero bi vključili naše največje uspešnice. Nisem še povsem prepričan. Kolikor sem informiran, nameravamo torej tudi prihodnje leto bolj kot ne praznovati. Kar bo za nas povsem dovolj.
RockLine: John. Iskrena hvala za tale obširen razgovor. Želim ti veliko koncertnih užitkov nocoj v Münchnu in srečno nadaljevanje turneje.
John: Hvala tudi vama. Upam, da bosta uživala na nocojšnjem koncertu.
besedilo prevedel in uredil: Aleš Podbrežnik
fotografije (koncert Y&T): Aleš Podbrežnik
fotografije (intervju Y&T): Tanja Aljančič
RockLine koncertno reportažo s koncerta Y&T dne 08.10.2013 v nemškem Münchnu (Backstage) si lahko v celoti preberete TUKAJ!
na vrh