Craig Locicero je glavni kreativni motor legendarnih Bay Area thrash metalcev Forbidden, ki so se po dolgi abstinenci pred dvema letoma znova združili ter posneli novi album z naslovom "Omega Wave" (Nuclear Blast Records, 2010). Craig nam je razodel nekaj ozadij ponovne združitve s Forbidden, nastankom novega albuma in njegovemu udejstvovanju v skupinah Spiral Arms ter Demonica.
"Kako je prišlo do tvojega sodelovanja z Hankom Shermannom na plošči skupine Demonica in kako se je razvijala skupina od samega začetka?"
Craig: Forbidden smo se ravno združili, kmalu zatem pa mi je poslal Hank elektronsko pismo in me vprašal če bi bil zainteresiran odigrati kitaro na eni od njegovih plošč. Z vprašanjem če bi prisostvoval na thrash albumu. "Thrash albumu?" Hank Shermann in thrash album? To mi nikakor ni šlo v glavo. Ko pa mi je poslal glasbo, sem mnenje v hipu spremenil- Riffi, ki mi jih je predstavil, so mi bili zelo všeč. Poslal mi je gole posnetke, posneta je bila le kitara in vokal, dodana je bila ritem mašina, brez bas kitar. Hank izhaja iz klasične heavy metal šole, "thrash" ni ravno njegov značilni element glasbenega izražanja, a da skrajšam vso zgodbo. Sam sem nekoliko predelal in priredil vso stvar, vzelo pa mi je kar nekaj časa. Polovico albuma je bilo posnetega leta 2008, bobne smo posneli v Bay Area, posnel jih je Mark Hernandez (bobni Forbidden, op.p.) in bilo je nekako logično da bo postal del ekipe. Hank si je ogledal nastop Forbidden že v Kopenhagenu leta 2008 in tam se je prepričal, da je Mark pravi bobnar za njegov projekt. Manjkal nam je le še basist. Hank pa se je spomnil na Corruption basista Marca Gabrowskega, doma iz Denverja. Je pa res, da se je precej dolgo vleklo, preden je album dejansko izšel, šele v začetku leta 2010. Album mi je zelo všeč in Hank je definitivno moj heroj in res mu lahko le čestitam nad tem dosežkom.
"Kje ste izbrskali Klausa za mesto pevca v skupini?"
Craig: Hank je poznal Klausa zelo dobro že od prej, pa tudi sam sem se osebno spoznal s Kalusem, ko sva bila prisotna v televizijski oddaji Metal Show v Kopenhagnu. Mož je zelo komunikativen, daje kopico intervjujev, pozna prav vse skupine, nisem pa vedel kako dobro lahko poje. Ali sploh lahko zavrešči. A me je Klaus prepričal, da je izvrsten. Njegova pojava in slog me spominjata na kombinacijo Toma Arraya (Slayer) in Arnolda Schwarzeneggerja v enem.
"Od kod izvira ideja za ime skupini Demonica?"
Craig: Demonica je vsem Hankov otrok. Tudi ime. Sam sem prispeval le nekaj melodij, nekaj solaž, predlagal nekaj aranžmajev. Reč se je odvijala med nami s pomočjo komunikacije preko Skypea. Ta je odigral pomembno vlogo. Mnogo stvari za album smo rešili na tak način.
"Zakaj je bilo potrebno toliko časa, da je album dejansko izšel?"
Craig: Razlog za to leži na mojih plečih. Bil sem vključen v album s Spiral Arms, združili smo se Forbidden in istočasno me je Hank vprašal če bi sodelvoal z njim. Torej kr trije albumi na kupu. Prva prioriteta so bili zame do združitve Forbideen seveda Spiral Arms. Potem so prišle še turneje in delo za Demonico je trpelo zaradi tega. Bilo je potrebnih kar nekaj žrtev z moje strani, na koncu pa sem bil zelo zadovoljen, da sem lahko prispeval delo za album Deominca in vem, da bi z največjim veseljem posnel tudi naslednji album Demonica, seveda s Hankom.
"Je Demonica doslej že odigrala kaj evropskih koncertov?"
Craig: Vsega tri koncerte. Enega v Belgiji na Alcatraz festivalu, drugega na Nizozemskem in enega v Kopenhagnu na Danskem. Na Alcatraz festivalu smo bili silno presenečeni, kajti na seznamu nastopajočih z Pretty Maids, Raven, Epica, Evile, Moonspell in Lizzy Borden smo delovali precej eksotično. In vendar so nas ljudje poznali. Obvladovali so celo skladbe iz albuma in pripravili izredno vzdušje. Bil je res užitek nastopiti tam. Zelo smo bili zadovoljni.
"Kaj nam lahko poveš o trenutnih aktivnostih s Spiral Arms?"
Craig: Spiral Arms so nastali iz dveh skupin. Skupino sva začela z Timom Narduccijem leta 2004, ki je pred tem igral v Sistematic. Slednji so bili pred tem pri veliki založbi, pogodbo pa je z njimi sklenil sam Lars Ulrich (Metallica), imeli so zelo dobro finančno zaledje. Druga skupina s katero je sklenil pogodbo Rick Rubin pa je bila Manmade God. Razlika je bila ta da so šli Sistematic na turnejo in izdali album, medtem ko so se za Manmade God stvari zatikale, bilo je tudi precej birokracije, ki je zadrževala razvoj dogodkov. Kakorkoli Manmade God so razpadli, ljudje ki so vedeli za skupino, pa so imeli zelo radi njeno glasbo. Eden njih je bil tudi Tim, ki je pristopil k meni potem ko so Manmade God razpadli in priznal, da mu je ta glasba bila še bolj pri srcu, kot glasba njegove lastne skupine. Zato mi je predlagal, če bi pričela skupaj z novo skupino. Vendar pa smo imeli o vsem narobno predstavo. Hoteli smo veliko pogodbo in se opekli, kajti stvari so se v tem času spremenile v glasbeni industriji in velikih pogodb ni več. Čas nas je nekoliko povozil. Smo prestari za veliko pogodbo, pretežki ij seveda ne ravno "popp-ovski". Spiral Arms je močna rock skupina, ki jo težko uvrščajo v katerokoli kategorijo, gradimo na zvoku skupin kot sta npr. Black Crowes in Clutch. Vseskozi smo na poti. In glede Spiral Arms imam načrt. Ta skupina je zame zelo pomembna.
"Highest Society (2010) je torej album, ki si ga izdal s Spiral Arms."
Craig: To je pravzaprav edina prava plošča v smislu studijskega albuma, ki smo jo posneli in izdali. Pred tem so pripravili še eno ploščo, vendar pa je to bila le zbirka demo posnetkov.
"V Evropi ste že nastopali kot Spiral Arms?"
Craig: V letu 2007 in prejeli smo burne odzive s strani publike. Mnogokrat sem se šalil, da bi morali Spiral Arms podpisati večkrat pogodbo in jo večkrat tudi razdreti, da bi ostali v glasbeni industriji. Zelo pomembno je da skleneš pogodbo z dobro neodvisno založbo, ki potem pomaga zgraditi tvojo kariero. Trenutno si sami utiramo pot in s tem zelo dobro shajamo. Pri Spiral Arms se popolnoma sprostim med igranjem, celo izklopim zavest. S Forbidden pa je drugače. To je garaštvo, težko igranje v izvedbenem smislu! Tu ni časa za pretirano sanjarjenje. Je pa težko zadovoljiti obe garnituri poslušalcev, oziroma jih prepričati, da pričnejo slediti temu kar počnemo Forbidden in Spiral Arms.
"Torej bi se strinjal, da je zelo pomembno to, da ste vseskozi na odru in si na tak način širite bazo zvestih ljubiteljev skupine?"
Craig: Sam bi rekel, da je še bolj pomembno da se povežeš z občinstvom, ko si na odru. Celo bolj pomembno kot pred dvajsetimi leti, ko je zadoščalo da so se tvoji spoti vrteli na MTVju. Danes pripraviš video ki v osnovi ne bo prilezel dlje kot na You Tube. Celo če posnameš samo demo in ga postaviš na You Tube, ustvari več koristnega učinka pri širjenju informacije o skupini, kot sleherna promocijska kampanja.
"Kako je bilo znova stati s Forbidden na odrih Evrope, Japonske in ZDA, po toliko letih odsotnosti?"
Craig: Lahko rečem da sem se odlično počutil. Zelo rad igram s temi fanti, še posebej z Russem (Russell Anderson, vokal, op.p.) in Mattom (Matt Camacho, bas kitara, op.p.) Fante poznam že celo večnost in bilo je zelo pomembno, da se zasedba zbere v pravi postavi, da bi lahko nadaljevala od točke, kjer se je ustavila. Najprej sem bil zelo skeptičen. Preverjali smo bobnarja, za katerega nismo bili prepričani kako se bo ujel z nami. Za Marka (Mark Hernandez bobni, op.p.), smo vedeli da zmore igrati skladbe, a v tem času se mi niti sanjalo ni, da bomo kdaj nastopali spet po Evropi in napisali novi studijski album. Nekje na pol poti združevanja s starimi kompanjoni sem znova začutil, da lahko pišem glasbo. Znova so me navdahnile zadeve, ki jih sovražim na tem svetu, vselej me navdihujejo stvari, ki so zame v življenju moteče. Najprej sem se lotil politične klime. Hotel sem izpopolniti ekipo. Obrnil sem se h Glenu (Glen Alvelais, kitara, ex-Forbidden 2007-2008, op.p.). Je odličen kitarist, vendar pa nismo mogli shajati z njim. Pa smo le nekako stisnili zobe in šli na odre z njim. Kar se tiče Marka, sem mu pričel 100% zaupati šele, ko smo pričeli s pisanjem novega materiala, takrat sva se super ujela v studiu in šele takrat sem zagotovo vedel in spoznal, da je Mark pravi za Forbidden.
"Pa meniš da je sedaj lažje shajati skupaj, kot v času ko ste bili mlajši?"
Craig: To je zelo relativno. Odvisno od iztočnice. Lažje je danes, kot na začetku. V začetku sem bil trmast. Bil sem najmlajši v skupini, a nekako njen vodja, saj so vse ideje za glasbo prihajale v Forbidden skoraj izključno od mene. Tako sem imel nemalokrat težave s komunikacijo in spoštljivostjo do drugih, ali obratno. Kar sem si zamislil, tako je moralo biti. Kompromise sem precej redko sklepal v tistem času. S Timom (Tim Calvert, kitara, ex-Forbidden 1989- 2001) sva bila resnično dobra prijatelja, vendar pa sva se velikokrat "ribala" med seboj, predvsem ko sva bila skupaj zaprta v sobi in sva pisala glasbo, težko sva se sporazumela o vsem v smislu, da so bile enkovredno upoštevane ideje obeh. Danes, ko sodelujem z Steveom (Steve Smyth, kitara, op.p.) je drugače. Steve živi v Londonu. On napiše svojo glasbo, jaz napišem svojo. Izmenjava si demo posnetke, potem se dobiva z Markom in pripraviva skupaj aranžmaje, ko prirediva surovi material, pridruži se tudi Russ in zadeva se preoblikuje tako, da ustreza njegovemu vokalu. Danes so te zadeve precej lažje. Nekoč pa so vsi čakali name, da sem prispeval ideje in glasbo in čakali "pred vrati" na vrsto, da opravijo svoje prispevke. To je postajalo zame vse bolj stresno. Razlika je ta, da lahko danes veliko lažje pripravim album, ki je dorečen in jasen v svoji viziji.
"In tako sva prišla do novega albuma "Omega Wave"."
Craig: Album je odličen, kompleksen, vedno najdeš in odkriješ nekaj novega na njem, ko ga poslušaš. Predvsem sem bil zelo pozitivno presenečen nad Russovim delom. To je album, ki raste k srcu počasi in zato ga moraš večkrat poslušati, da ti zleze resnično pod kožo. Producirala sva jo sama s Timom. Občutki so enkratni. Zelo sem ponosen na ta album.
"Kakšne reakcije si pričakoval od javnosti po vseh teh dolgih letih pavze, po združitvi skupine in izdaji albuma?"
Craig: Vedno sem storil napako že v naprej, ko sem razmišljal o tem kaj se bo zgodilo in to tudi o stvareh za katere nočem, da se zgodijo. To sem počel v preteklosti, sedaj pa sem to pustil za seboj. Rekel sem si, da te napake ne bom več ponovil. Nisem razmišljal več kaj se bo zgodilo, ko izide novi album in kaj bo ko bomo znova na odru. Edino kar me je spremljalo je bilo upanje, da nas bodo ljudje sprejeli in cenili, ko bodo lahko prisluhnili novemu albumu, ki je bil ustvarjen z velikim navdušenjem in katerega osnovno poslanstvo v današnjih časih je vitalnega pomena za obstanek metala in thrash metal scene. Želel sem si tudi to, da ljudje spoznajo, da je novi album, tisti album, ki prihaja povsem iz srca. Ob združitvi smo prejeli mnoga odobravanja in veliko podporo s strani fanov in to nam je dalo velika krila za ustvarjanje nove plošče. Lahko pa bi se prelevili v samozadostne in nedostopne tiče, ki jim je figo mar za vsakdanji svet .A tako to ne gre. Sedaj moramo ostati čvrsti, enotni in jasno osredotočeni. Upam, da bomo lahko dobili priložnost širšega predstavljanja novega albuma, po celotnem globusu. Lahko sem hvaležen tej podpori našim poslušalcem, saj nas to drži pokonci in v gibanju. Daje nam smisel in željo, da postanemo še boljša skupina in nenazadnje ne le boljša skupina in glasbeniki, pač pa tudi boljše in še bolj zrele osebe.
"Kako pomembno je zate dejstvo posredovanja svoje glasbe in sporočil ljudem v današnjem času?"
Craig: Lepota umetnosti je v tem, da lahko tu počneš kar te je volja, to pa lahko istočasno postane past, saj lahko nalagaš ljudem kaj morajo početi, kako razmišljati in podobno. Deluje podobno kot prstni odtisi. Vsaka umetniška stvaritev je drugačna. Kot sam vidim poslanstvo Forbidden danes, lahko zatrdim, da sva z Russem zares posvetila veliko časa oblikovanju posameznih verzov. Veliko sva se pogovarjala kako bova pristopala k stvari tokrat. Poglobila sva se v norost današnjega časa, kako smo tekmovalni, kako nas razjedajo paranoja, konspiracija,... želeli smo si ustvariti album, ki bo v vsem polno napadel!
"Torej je najpomembneje ponuditi ljudem tisto kar dejansko nosiš v sebi?"
Craig: Zelo pomembno. Da ljudje občutijo kaj mi dejansko občutimo v sebi. Vsak med nami ustvarja svojo lastno realnost, svoj lastni kozmos, ali če želiš nekakšno svojo "matrico". Vsak se bori po svoje za tisti skromni vsakodnevni sendvič. Danes je do ljudi precej težje prodreti s pristno informacijo, saj so obstreljevani z različnimi informacijami. Ljudje si z njimi zagotavljajo varnost in kontrolo nad vsemi stvarmi, ne vedoč da se ravno na tak način pustijo kontrolirati tistim nekaj najvplivnejšim posameznikom, ki vrtijo in usmerjajo naš način življenja na tem planetu. Težje je. Ljudje se morajo najprej ozavestiti in pričeti znova poslušati svoja občutja in najti principe, ki izhajajo iz njih samih, ne da sprejemajo diktiranje kako morajo živeti in izbirati v življenju.
"Kako bi približal sporočila na "Omega Wave" recimo svojemu sinu in ga skušal usmeriti na pravo pot s preko informacij na novemu albumu?"
Craig: Odlično vprašanje. Na albumu se nahaja skladba Overthrow, to je tretja skladba po vrsti na albumu, ki odgovarja na to vprašanje. Odgovor na vprašanje skoraj ne more biti drugačen v tem primeru, kot da jo moraš najprej "fasati po gobcu", preden dobiš vse odgovore na vprašanja. Vsekakor ne bi rad sina preplašil ali ga šokiral, mu prisrigel krila, pač pa ga želim dodatno motivirati v vztrajanju na začrtani življenjski poti. Tu je vitalno vprašanje, če prisluhneš verzom te pesmi, ni težko orisati slike s krvjo na ulicah, nasiljem, devastacijo, smrtjo obenem pa ti oriše sliko družine, ki je prisiljena zreti v to podobo pogube in destrukcije. Vse se vrti okrog korporativnega vzbujanja strahu. Strah množic je ključ s katerim služijo korporacije masovni denar danes.
"Naj zaključiva s kakšno bolj radoživo temo. Forbidden in festival 70.000 Tons Of Metal."
Craig: 70 000 Tons of metal! To bo super. Fantje na ladji, ki so zaljubljeni v metal. Pripeljal bom tudi svojo ženo! Vsi igrajo tam, prijatelji ki jih poznam in bomo skupaj na ladji! Teh je 30 ali 40. V petih dneh tega festivala bomo nastopili kar dvakrat. Niti ne poznam še natančnega razporeda kdaj nastopamo, a že sedaj sem prepričan, da bo to za nas ena velikanska zabava.
vprašanja pripravil: Pascal Rogl (Rock Hard Slovenija)
besedilo prevedel in uredil: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik (fotoarhiv RockLine 2010)
Intervju je nastal v sodelovanju RockLine in Rock Hard Slovenija:
na vrh