Kai Hansen popeljal na sprehod po Deželi svobodnih (2007)

Gamma Ray je ime, ki ga ljubiteljem heavy/power metala ni potrebno posebej predstavljati. Karizmatični frontman Kai Hansen je bend v skoraj dvajset letni karieri popeljal do enega večjih imen žanra. Kai, ki si je kultno ime zgradil že v svojem prvem bendu Helloween se je letos s svojimi nekdanjimi kolegi zopet združil na turneji Hellish Rock in z njimi igral klasiki Future World ter I Want Out. Gamma Ray in Helloween so že v Beogradu, kjer smo jih videli prvič, pripravili tako spektakularen koncert, da jih je bilo preprosto treba ujeti še enkrat, tokrat v nemškem mestecu Kaufbeuren. Tokrat smo le prišli na svoj račun in dobili obljubljen intervju s Kaijem, ki se nam je v Beogradu izmuznil skozi prste. Hansen naju je popeljel v tour bus in na začetku intervjuja deloval precej tečno in zdolgočaseno, a se nato kmalu razgovoril in se izkazal za prijetnega sogovornika.

RockLine: Pa začnimo. Kai, približujete se koncu zgodovinske turneje Hellish Rock s Helloween na kateri ste igrali v novih krajih, videli smo vas v Beogradu, kjer ste igrali prvič. Kako torej poteka vse skupaj?
Kai: Zelo dobro, briljantno. Odigrali smo nekaj odličnih koncertov s fantastično podporo fanov, ki so izkazali noro podporo tako nam kot Helloween. Izredno zabavno je!

RockLine: S to turnejo si izvedel nekakšen "reunion" s svojimi starimi kolegi iz Helloween. Kako si se počutil ob tem?
Kai: (smeh) Ja, na nek način smo res doživeli reunion. Vse skupaj je kot ena velika družina. Poznam se že dolgo časa in karkoli je že bilo v preteklosti smo presegli že davno tega. Gre preprosto za dva dobra benda in dobre prijatelje, ki igrajo skupaj. Res smo "one big happy family".

RockLine: Menim, da je celotna nemška metal scena tudi skoraj kot ena velika, srečna družina.
Kai: Ja, izgleda tako. Kar nas je zbližalo je bil "padec" metala od leta '92 naprej, ko se je scena nasičila z grungom in alternativo. Zato so vsi bedni nekako padli na nižjo raven, zato tudi konkurence ni bilo več, vsi smo vlekli na iste strune. Scena je trenutno res močna.

RockLine: Kdaj načrtuješ morda kakšno sodelovanje z dvema, tremi, več nemškimi bendi?
Kai: Ja, mislim da gre za zanimivo idejo – združiti se z nekaj nemškimi bendi na festivalsko turnejo bi bilo res super.

RockLine: Pravkar ste izdali Land of the Free Part 2. Kakšni so bili odzivi fenov in kritikov dosedaj?
Kai: Zelo dobri. Redko srečam koga, ki mu ni všeč (smeh)

RockLine: Kako ste vedeli, da je pravi čas za izdajo nadaljevanja precej kultne Land of the Free?
Kai: Tega se nismo niti dobro zavedali, do tega smo prišli po naključju in precej spontano. Za nas je bil to dober način kako doličiti smernice v katere si želimo.

RockLine: Kako pa se je snemanje Land of the Free 2 razlikovalo od snemanja prvega dela?
Kai: Definitivno v veliki meri, saj je bend v tej postavi skupaj že več kot deset let, zaradi česar je seveda razumevanje med nami veliko večje. Ob času snemanja Land of the Free sta bila Thomas in Jan (bobnar Thomas Nack in kitarist Jan Rubach sta sedaj oba že bivša člana op.p.) nova člana in smo več časa porabili za spoznavanje in preizkušanje novih stvari. S tem bendom sedaj pa se zelo dobro razumemo, vemo kaj hočemo in lažje pridemo do kompromisov. Zato je bilo tudi snemanje Land of the Free Part 2 precej lažje.

RockLine: Torej je Land of the Free 2 skupni napor vseh članov?
Kai: V bistvu je bil tudi prvi del rezultat skupnega dela, veliko smo delali v studiu in na komadih kot celota. Nič se ni spremenilo v tem, da sam prinesem večino idej in komadov, kar sicer ni načrtovano, tako se pač zgodi. Sedaj pa prav vsak komad odnesemo v vadbeni prostor in ga igramo skupaj, tako da so končni aranžmaji delo celotnega benda.

RockLine: Menim, da je Land of the Free precej spregledan konceptualni album. Kako bi razložil povezavo med prvim in drugim delom?
Kai: Gre za koncept samega pojma svoboda, kaj pomeni splošno in kaj individualno. Land of the Free je fantazijsko navdahnjena zgodba, ob njej se mi pred očmi vedno naslika Gospodar prstanov, nekdo, ki nekaj išče, je na misiji in ob sebi zbere prijatelje, ki mu pomagajo. Popelje nas v fantazijski svet, nekam v brezno niča, preko zidu in take stvari (smeh). Land of the Free 2 pa je bolj direktna, gre za nekakšno kompilacijo komadov s temo svobode z različni zornih pogledov. V tem se torej razlikuje od prvega dela, a ima isti duhovni pristop.

RockLine: Bi torej lahko rekel, da Land of the Free 2 odseva realnost modernega sveta? Svet se je spremenil...
Kai: Gotovo se spreminja... No, z ene strani se, z druge pa spet ne. Mislim, da je človeštvo še vedno enako, pojem svobode v smislu svobodne države ali svobodnega posameznika je še vedno enak. Države iščejo separacijo ali individualnost, iščejo svodobo na drugi strani pa se nekatere združujejo kot npr. v Evropski uniji, ki skuša večiko držav združiti v eno v stilu ZDA. A končne formule za svobodo pa še vedno nismo našli in iskanje se nadaljuje.

RockLine: Prej si omenil kar nekaj kadrovskih zamenjav, ki so se zgodile skozi zgodovino benda. Kako vam je uspelo ostati močan in združen benda tako dolgo časa?
Kai: Dobro vprašanje... Nimam pojma (smeh). A imam razlago, mislim, da gre za zrelost, spoštovanje drug do drugega, sprejemanje razlik, individualnost (smeh). V tem bendu smo štirje različni ljudje, a uspemo kot celota. Seveda se tudi spremo, a po sporih ne ostane slabega občutka in zamere.

RockLine: Torej so vaši spori konstruktivni?
Kai: Ja. No ja, včasih ne, so le neumni (smeh). A v naslednjih dneh, tednih ni opravljanja za hrbti, češ glej ga kretena. Podpiramo se in vemo za svoje individualne težave in ko je potrebno si pomagamo. Gre za nekakšno instant razumevanje, ki se ga ne da razložiti, a očitno deluje (smeh)

RockLine: Kako težko je bilo ko je bend zapustil Ralf in kako je pravzaprav nasploh ko bend zapusti pomemben član?
Kai: S tem se nam je ponudila možnost po novi usmeritvi. Na nek način je bil njegov odhod dober, saj nam je s tem, dal nov zagon, ki smo ga po nekakšni stagnaciji krvavo potrebovali. Hoteli smo še naprej in mislim, da je bil to pravi trenutek.

RockLine: Si takoj prevzel mesto vokalista ali ste iskali novega z avdicijo?
Kai: O tem smo se pogovarjali, ko je bilo očitno, da nas Ralf zapušča. Sam se vedno pel, na demo posnetkih, na vajah, ko ni bil prisoten Ralf, tako da smi bili tega vsi navajeni. Pogovarjali smo se o opcijah in ena od teh je bila iskanje novega pevca. Spraševali smo seveda kdo bi to lahko dobil, nismo pa hoteli prirediti nekakšnega tekmovanja tipa "pošljite na demo posnetek". Zato smo se usmerili v iskanje po primernem pevcu po sceni, a nismo našli nikogar, ki bi sodil v Gamma Ray, saj je bil Ralf vokalni izjemno močan. Druga opcija pa je bila, da pojem sam. Ostali so me vprašali, če si upam in odgovoril sem, da si.

RockLine: Mislim, da je bila ta odločitev kar prava, saj imaš poseben, "signature" glas.
Kai: Ja, sam se nimam za najboljšega vokalista vseh časov, a menim, da imam prepoznaven glas. To mi je na sploh všeč pri pevcih, spomni se le na Bona Scotta, Ozzyja Osbourna, ki tehnično niso dobri pevci, a imajo izraznost in karizmo.

RockLine: Kako pa sedaj, po skoraj dvajsetih letih gledaš na svoje čase v Helloween?
Kai: Če sedaj pogledam nazaj sem takrat zares užival in šlo je za pomembne trenutke. A ne razmišljam o tem, kaj bi se zgodilo, če bi ostal in bla, bla, bla. Takrat sem preprosto moral oditi, tega ne obžalujem in to je to.

RockLine: Kaj ali kdo pa te je navdihnilo, da si začel igrati kitari in začel s petjem in igranjem v bendu?
Kai: Definitivno se je nekaj zgodilo ko se slišal Born to be Wild Steppenwolf. Všeč mi je bil ritem in začel sem tolči po vsem kar mi je prišlo pod roke. Zgradil sem si bobnarski set iz škatel detergenta in podobnega in po njih tolkel s kitajskimi palčkami. Želel sem si pravih bobnov, a mi jih starši niso hoteli kupiti ker bi bili preglasni in že tako sem jim šel na živce s tolčenjem po ostalem. Namesto bobnov sem dobil kitaro, naučil sem se jo igrati in že od začetka sem zraven pel. Jasno je seveda, da moram imeti tudi električno kitaro.

RockLine: Poslušaš kaj novega metala?
Kai: Niti ne. Poslušam nekaj Mansona, všeč mi je par komadov Linkin Park. A Slipknot in podobno se me prav v ničemer ne dotakne. Korn se mi zdijo povsem brezvezni. Pogrešam prave pesmi z melodijo, rad imam agresijo v glasbi, a ne na tak način, da ostane le agresija. Za čisto, ameriško sranje se povsem jebe!

RockLine: Kaj pa si misliš o vašem tour managerju Kosti?
Kai: Super je. On je Grk (smeh).

RockLine: Če se spomniš koncerta v Beogradu, kako bi primerjal koncert tam in koncerte po Nemčiji?
Kai: Velika razlika je. Včeraj smo se o dolgem času, ki smo ga prebili na Slovaškem, Češkem, spet vrnili v Nemčijo. Tam so bili ljudje res nori, videlo se je, da so lačni glasbe in da so bili hvaležni, da igramo. V Nemčiji je drugače, ljudje niso tako entuziastični, včasih jih je treba pošteno brcniti v rit. Na nek način so preveč napitani (smeh).

RockLine: Kakšni so prihodnji načrti za Gamma Ray?
Kai: Januarja nadaljujemo z drugim delom turneje, na katerem bomo tudi snemali. Te posnetke bomo vključili na DVD, ki bi že moral iziti, a smo ga morali prestaviti zaradi zamenjave založbe. Pripravljen je že, izide še pred poletjem 2008, a bo še bolj aktualen, trojni DVD set. Nato pa bomo videli kaj se bo zgodilo. Začeti moramo s pripravami na februarski odhod na Japonsko in marčevski v Južno Ameriko. Poleti sledi nekaj festivalov, nato pa se moramo odločiti ali bomo naredili headlinersko turnejo, ali pa se vrnili v studio in posneli novo ploščo.

RockLine: Torej bi si vzeli pavzo od koncertiranja in posneli še kakšne stvari, ki so vam ostale?
Kai: Ne, ne preprosto posneti moramo nove komade. Posneli smo vse kar smo imeli, seveda je ostalo nekaj idej, ki pa jih včasih niti ne želiš dokončati. Raje napišemo nove stvari in glede na uspešnost te turneje se mi ne zdi dobro izgubljati časa, saj je dobro prenesti to energijo še v studio.

RockLine: Si kdaj razmišljal o solo albumu?
Kai: Ne. Če bi se kdaj odločil za kaj takega bi bilo drugačno od Gamma Ray. Posnel bi nekaj izvornega, v stilu Sex Pistols, nekaj surovega in umazanega. Ali pa mešanico vseh čudnih idej, ki so se mi pojavile, a jih nisem nikoli posnel, ker so preveč različne od Gamma Ray.

RockLine: V svoji karieri ste posneli kar nekaj priredb – Judas Priest, Pet Shop Boys, Uriah Heep. Boste kdaj izdali album priredb?
Kai: Ne verjetno ne, raje bomo ostali pri svojih komadih. Pravzaprav smo za ta album snemali tudi priredbo kot bonus komad za Japonsko, a je nismo imeli časa dokončati.

RockLine: Kai, najlepša hvala za ta intervju in uživajte v koncertu.
Kai: Hvala vama!

Fotografije: Aleš Podbrežnik
Spraševala: Rok Klemše in Aleš Podbrežnik