Jordan Charles Rudes, rojen dne 04.11.1956, vsem bolje znan, kot Jordan Rudess, je klaviaturist skupine Dream Theater, kateri se je permanentno priključil davnega leta 1999 oziroma v času snemanja albuma »Scenes From A Memory: Metropolis pt. II« - RockLine recenzija TUKAJ. Dream Theater so Rudessa povabili k sodelovanju že leta 1994, ko so po odhodu Kevina Moorea prvikrat iskali zamenjavo na mestu klaviaturista, a je Jordan po tehtnem razmisleku raje sprejel delo pri The Dixie Dregs, saj bi mu priključitev k Dream Theater vzela preveč tistega časa, ki ga je bil dolžan posvečati skrbi in obvezam do svoje novo ustvarjene družine. Leta 1997 ga je takratni Dream Theater bobnar Mike Portnoy povabil k priključitvi v super progresivno rock zasedbo Liquid Tension Experiment, ki sta jo poleg Portnoya in Rudessa zapolnjevala še basist Tony Levin in Dream Theater kitarist John Petrucci. Takrat je postalo jasno, da je Jordan Rudess natanko tisto, kar manjka glasbi Dream Theater. Novega vabila k priključitvi, pa Jordan ni več zavrnil.
Jordan si je vzel nekaj telefonskih minut, ko se je nahajal, dne 31.01.2014 z Dream Theater ravno sredi Pariza, kjer je imela zasedba bukiran koncert, da nam predstavi potek nove evropske koncertne turneje, novi album skupine imenovan »Dream Theater« (2013) - RockLine recenzija TUKAJ in seveda spregovori nekaj več besed tudi o sebi, kot glasbeniku.
RockLine: Običajno vprašanje za začetek! Kako si zadovoljen z razvojem trenutnega evropskega dela nove Dream Theater turneje?
Jordan: Vsi smo zelo navdušeni. Na njej namreč predstavljamo posebej spektakularen šov, kakršnega doslej še nismo bili deležni oziroma nismo imeli priložnosti, da bi ga izkusili. Vsak večer predstavljamo kar tri ure glasbe, ki je izdatno podprta s smiselnimi vizualizacijami na orjaških platnih, kar zagotavlja za slehernega obiskovalca naših koncertov, tako kot tudi za skupino samo, posebne vrste izkušnjo oziroma potovanje v naš glasbeni svet. Četudi kdo ni oboževalec naše glasbe, mu priporočam da pride pogledat katerega izmed koncertov naše aktualne evropske turneje, saj bo nad samo scenografijo in kulisami, ki spremljajo izvedbo našega materiala, preprosto očaran. Koncert torej, ki vas odpihne! Na repertoarju je poleg materiala nove plošče, ki ga bomo predstavljali v prvem delu nastopa, ta je namreč razdeljen z vmesno pavzo v dva dela, tudi nekaj skladb iz albuma »Awake«, ki jih izvajamo v drugem delu koncerta, saj mineva v letošnjem letu 20. let od kar smo Dream Theater izdali ta studijski album.
RockLine: Občutek je, da ste Dream Theater na novem albumu znova posvetili več pozornosti iskanju jedrnatih melodičnih form na rovaš krajšanja eksperimentalnih delov na kar je namigoval že predhodnik »A Dramatic Turn Of Events« (2011) - RockLine recenzija TUKAJ. Kako bi primerjal med seboj denimo kompozicije novega albuma s kompozicijami albuma »Black Clouds & Silver Linings« (2009) - RockLine recenzija TUKAJ?
Jordan: Da to je res. S tem albumom smo se želeli vrniti h koreninam in znova posvetiti več pozornosti definiranju melodije, preciziranju melodičnih form. Zato so aranžmaji za večino skladb krajši, kot je bila to navada na prejšnjih nekaj albumih, obenem pa je bila za to nas hkrati tudi velika preizkušnja v smislu, ali lahko na rovaš krajšanja aranžmajev ohranimo slogovno integriteto, ki je sicer značilna za glasbo Dream Theater. Vsekakor pa je tudi na novem albumu ena epska kompozicija. To je zadnja, skoraj pol urna kompozicija imenovana Illumination Theory, sestavljana iz več glasbenih dejanj. Te pa nikakor nismo želeli krajšati in je ostala pravzaprav namerno dolga. Menim, da bo ta skladba pisana na kožo zlasti tistim ljubiteljem Dream Theater glasbe in teh seveda ni malo, ki jih že od nekdaj privlači v naši glasbi predvsem element eksperimentiranja.
RockLine: Nenehno si vključen tudi v druge glasbene projekte. Kako je vsa ta tvoja aktivnost, kot je recimo izdaja tvojega novega samostojnega albuma »All That Is Now« in albuma s Tonyjem Levinom ter Marcom Minnemannom vplivala na tvoj kreativni naboj pri ustvarjanju albuma »Dream Theater«?
Jordan: Album »Dream Theater« je bil posnet pred izdajo albuma »Minnemann Levin Rudess«. Če se osredotočim na ta album je znano, da je zgodba o Dream Theater nekako slogovno definirana že vrsto let. Zato se naš izrazni format v svojem bistvu komponiranja ne spreminja mnogo. Vsekakor stapljamo mnogo glasbenih žanrov navkljub temu, pa stremim sam osebno, izven udejstvovanja z Dream Theater, za preizkušanjem stvari, ki jih z Dream Theater ne morem realizirati, ali pa jih lahko realiziram le deloma. Eden takšnih projektov je tudi sodelovanje z Marcom Minnemannom in Tonyjem Levinom. Na tem albumu je denimo ogromno jazza, kar nam je vsem trem v kreativnem procesu dajalo izjemno pozitivno energijo in navdušenje. Kar pa se tiče mojega novega samostojnega studijskega albuma imenovanega »All that Is Now«, pa gre pravzaprav za soočenje z mojimi glasbenimi koreninami. Vrnil sem se k elementarnosti. K instrumentu, ki sem ga od vselej posebno občudoval, spoštoval, cenil. To je klavir. Vsa moja avtorska dela so na tem albumu namreč v celoti aranžirana in odigrana le s klavirjem. Lahko rečem, da sem v sebi znova odkrival neke vrste malega otroka. Gre za delo, ki me vrača v mojo glasbeno preteklost, še v čase daleč pred Dream Theater. V osnovi veljam namreč za klasično urjenega glasbenika in ta ideja izbranih avtorskih del na samostojnem albumu se mi je prav v tem času zazdela dovolj zrela, da jo lahko realiziram. Sicer pa sam nimam kakšnih drugih konjičkov v življenju. Vsak moj dan je v celoti izpolnjen z glasbo. In to na mnogo različnih variacij, kar me osebno vseskozi izpolnjuje in daje mojemu življenjskemu slogu pravi smisel.
RockLine: Kako izbirate Dream Theater pravšnjo uravnilovko med čvrsto glasbeno formo, ki jo denimo utemeljite z definiranimi melodijami in med tistim stanjem, če dovoliš, da uporabim ta izraz, ko pripeljete vso svojo zgodbo do roba glasbenega kaosa? Kako veste kje je prava mera enega in drugega. Kje se morate ustaviti, da obstanete v pravem ravnovesju združevanja obeh principov?
Jordan: To vprašanje mi je zelo všeč. Dream Theater smo od vselej stremeli nekako k doseganju prave zmesi obeh teh pristopov. Glasba so čustva, so strasti in te želimo na različne načine refleksirati skozi naše kompozicije, ko stremimo k njihovi koncertni interpretaciji. Vsekakor smo ustvarili že v preteklosti tudi nekaj vrhunskih melodij, na katere se naša koncertna publika vselej močno emotivno odziva vselej, ko jih izvajamo v živo. Bodisi, da je to vokalna melodija, bodisi melodija na kitari. Pri tem pa seveda obvezno vključujemo točke, kjer se razmahnemo in udejanjamo vrsto furiozne norijo, skozi sosledja ekscesov glasbene improvizacije na odru. Ne le zato ker v tem preprosto uživamo, pač pa tudi zato, ker želimo na tak način vzdrževati na naših odrskih nastopih tudi princip zabave, zafrkljivosti, če želiš. Radi opazujemo med koncertnimi nastopi, če naša dejanja sprožajo na obrazih obiskovalcev odzive radosti in zabave. Radi gledamo našo publiko, ko nam vrača na odre smeh. In res je. Dream Theater je kombinacija tih dveh principov. Pravzaprav poanta razumevanja kdo sploh smo Dream Theater. Osnovna iztočnica našega ustvarjanja in glasbenega izražanja. Vsekakor pa je pomembno, da ta naša dejanja temeljijo na pristnem izražanju naših emocij, s katerimi se v različnih situacijah na naših koncertih z njimi istoveti tudi naša publika.
RockLine: Čeprav bobna Mike Mangini pri Dream Theater sedaj že več kot tri leta, pa me vseeno še vedno zanima, če seveda lahko odgovoriš na to vprašanje, kakšne so osnovne razlike med glasbeno osebnostjo Mikea Portnoya in Mikea Manginija in kakšen je bil proces integracije Mikea Manginija k Dream Theater potem, ko je Mike Portnoy zapustil zasedbo?
Jordan: Oba bobnarja sta izjemna. Tako Mike Portnoy, kot Mike Mangini. To vedo vsi. Ljudje, ki spremljajo našo glasbo, so oboževali Mikea Portnoya, o tem ni nikakršnega dvoma. Mike Mangini pa je v »matematičnem« smislu izdatno podkovan. On lahko na bobnih izvede dejansko nekatere stvari, ki jih nihče drug ne more na bobnih izvesti. Mike Mangini je vnesel s svojim prihodom v naše vrste nek nov kreativni veter, svežino, preizkusili smo nekatere nove stvari v naših idejah, ki jih prej ne bi mogli. Prav tako je prinesel nov smeh in kemija tovarištva v skupini je postala tako še močnejša. Seveda je bilo skozi vsa ta leta veliko veselje sodelovati z Mikeom Portnoyem. Gre za organskega bobnarja, ki sledi svojim notranjem čutom, kot le redko kdo. Mike Portnoy je bobnar s prepoznavnim »groove-om«, prepoznavno strastjo, prepoznavno tehniko. Sam je vrsto let razvijal tehniko igranja, ki zahteva posebej skrbno osredotočanje na delo vseh ekstremitet. Vsaka kombinacija njegovih gibov, pripada natanko določeni formi bobnanja, ki se jih poslužuje. Gre za nekakšno zlitje ekstremitet z instrumentom. Mike Portnoy velja za izrazitega telesnega bobnarja. Svoj groove dosega izključno z igro celega telesa vedno, ko je za bobni.
RockLine: Ali obstajajo zate kot glasbenega umetnika v prihodnje še kakšni neuresničeni cilji, ki bi jih rad udejanjil, tako znotraj zasedbe Dream Theater, kot tudi znotraj drugih glasbenih izzivov?
Jordan: Seveda in to je zelo dobro vprašanje. Pravkar snujem novi album, ki bo ustvarjen ob sodelovanju z velikim orkestrom. Kreativni motor, ki stoji za to idejo je navdih, ki ga uteleša album »All That Is Now«. Pravzaprav se je ideja porodila v času, ko sem ustvarjal ta album in ko sem se vrnil znova k raziskovanju svojih korenin klasično izobraženega glasbenika. V prihodnje bi rad razširil tudi svoje poznavanje elektronske glasbe in se preizkusil tudi v teh glasbenih sferah. Seveda pa ostajam zvest progresivni rock glasbi tudi v prihodnje! Obenem se ukvarjam tudi z nadgradnjo vizualnih učinkov v sklopu naše koncertne scenografije. Tem novostim pa boš lahko kmalu priča tudi sam.
RockLine: In za konec klasično vprašanje. Imaš kakšno posebno sporočilo za naše bralce in kaj lahko pričakujemo od novega Dream Theater koncerta sredi slovenske prestolnice, ki se bo zgodil v torek, dne 04.02.2014?
Jordan: Ko smo nastopali prvič v Sloveniji se spominjam, ko sem se zbudil zjutraj v hotelski sobi, vstal iz postelje ter pogledal skozi okno, da je bil občutek, kot bi se znašel sredi pravljice. Rekel sem si: »To mesto izgleda, kot bi ga sanjal!« Zato se neizmerno veselim našega vnovičnega nastopa v Sloveniji. Dream Theater smo ponosni, da bomo lahko dostavili našim ljubiteljem glasbe iz Slovenije najboljše kar zmoremo. Nemara bo to naš najboljši koncert. Upam tudi, da bo kakšna priložnost, da se ob našem prihodu sprehodimo po vašem mestu in spoznamo nove obraze. Veselim se torej vseh teh novih izkušenj na naši novi poti skozi Evropo!
Na fotografijah: Jordan Rudess med nastopom Dream Theater, dne 20.02.2012, v italijanskem mestu Pordenone in dvorani Palasport (RockLine fotoarhiv 2006-2014, vse pravice pridržane) - celotno RockLine koncertno reportažo s tega koncerta, si lahko preberete TUKAJ.
na vrh