RockLine: Živjo Jon! Počasi se približujete koncu turneje s Saxon. Kako je potekala in kako ste pravzaprav prišli do skupne turneje. Je bila to ideja založbe obeh bendov?
Jon: Ne, idejo nam je pravzaprav dal naš agent lansko poletje. Z mojim managarjem sva se o tem pogovarjala lanskega avgusta in zdela se nama je dobra ideja
RockLine: Sovpada ta turneja s tem, da si dejal da boste imeli po Mattovi vrnitvi manj koncertov in manjše, krajše turneje?
Jon: Ne, tega nisem nikoli rekel, šlo je spet za pretiravanja medijev. Povedali smo, da bodo koncerti omejeni, a ne tako kot mislijo ljudje, da ne bomo imeli turnej. Šlo je le za to, ali bomo imeli turneje dolge pol leta, eno leto. Trenutno si tega niti ne želim, Iced Earth mi ta trenutek niso prioriteta. Stvari se spreminjajo, ukvarjam se z drugimi projekti, novimi stvarmi, ki jih želim početi. Ta turneja je zadnja stvar za Iced Earth za nekaj časa, morda čaka le še nekaj festivalskih nastopov. Za nami je velika ameriška turneja, velika evropska turneja, številni festivali, konstantno sem na poti in že tri leta in pol nisem imel dopusta. Po turneji za Framing Armageddon smo imeli ogromno festivalskih nastopov, nato sedem tednov dolgo evropsko turneji in takoj zatem promocijo za The Crucible of Man.
RockLine: So se stvari v ZDA za Iced Earth kaj spremenile na bolje? Pred nekaj leti ste bili v Evropi zares ogromni, medtem ko v ZDA niste dobivali prav dosti pozornosti.
Jon: Pravzaprav je ameriško tržišče največje za nas in tako je že nekaj časa, eksplodiralo je po izdaji albuma Horror Show, res uspešen pa je bil The Glorius Burden. Za Framing Armageddon v ZDA ni bilo turneje, saj smo šli takoj dokončat drugi del, ki mu je sledila ameriška turneja. Ko je izšel Framing Armageddon je sledila evropska turneja, po izidu albuma The Crucible of Man pa še ameriška.
RockLine: Pred kratkim se je v Iced Earth vrnil Matt Barlow, ki ga mnogi štejejo za prvi glas benda. Sta se o tem pogovarjala dlje časa ali se je to zgodilo po tem, ko je odpel album Immortal za Pyramaze?
Jon: Vse skupaj se je zgodilo precej hitro. Kot sem rekel bodo Iced Earth precej omejeni, zaradi Mattove službe in ker sem sam pripravljen na korak stran od Iced Earth. So druge stvari, ki jih želim početi. Če bi čutil, da so Iced Earth bend, ki bi bil moja prva prioriteta, ne bi pustil, da se Matt vrne, a imam druge načrte in vse skupaj se pravzaprav izide. Iced Earth obstajajo že 20 let in že od začetka sem gonilna sila, ki dela vse, vsak dan. Edini trenutek iluzije benda je na odru, sicer pa smo posamezniki. Tega sem naveličan in pripravljen sem iti naprej. Iced Earth bodo seveda še okoli, a ne bo tako kot je bilo v preteklosti.
RockLine: Morda lahko razkriješ kaj pripravljaš?
Jon: Ne, ne še. Zaenkrat naj ostane še skrivnost.
RockLine: Skozi leta se je v Iced Earth zvrstili mnogo članov. Je bilo to zate težko, biti edina gonilna sila benda in edina stalnica?
Jon: Ne, niti ne. Tudi večina bendov s stabilnimi postavami ima v bendu eno ali dve gonilni sili. Mislim, da ni to imelo večjih posledic na karkoli v bendu, moj namen je bil vedno prodati kar delamo. Realno gledano nikoli nismo imeli velike priložnosti biti predskupina, z izjemo Heaven and Hell turneje v VB. Bili smo odvisni le od samih sebe, že od leta 1990. Turneja z Blind Guardian nam je sicer res precej pomagala, a oba benda sta imela takrat že precejšen uspeh. Naš prvenec je takrat že dobival pozornost še posebno v Nemčiji. Že od samega začetka smo imeli močno fenovsko bazo, zahavaljujoč uspehu Enter the Realm dema. Zdi pa se mi, da če bi nam bilo namenjeno nekaj večjega bi se to že zgodinlo. Vsega skupaj sem že naveličen, res bi rad začel nekaj kar bo pravi bend, če me razumeš. Bend, ki mi bo ponujal nove izzive in predstavljal nekaj novega. Eden od razlogov je, da si ljudje sploh ne morejo predstavljati kaj vse sem moral pretrpeti, predvsem kar se tiče poslovnega odnosa z našo nekdanjo založbo. Večina bendov bi pod takimi pogoji gotovo že propadla. To je razlika med njimi in Iced Earth, saj sam ne opustim ničesar kar začnem, tudi Iced Earth ne opuščam, saj je velik del mojega življenja, ni pa več na prvem mestu. Čas je za nove stvari, z Iced Earth pa bomo vsake toliko časa še vedno posneli album in naredili turnejo.
RockLine: Glede na to kar si pravkar povedal... Pred nekaj časa sem govoril s Hansijem, ki je omenil, da je možnost za novo Demons&Wizards ploščo že letos ali prihodnje leto.
Jon: Možno. Kmalu se bova videla, s Hansijem pa bova Demons&Wizards delala do smrti. To je plod najinega dolgega prijateljstva in partnerstva, a je nekaj kar morava vriniti v najine polne urnike. Moja stvar z Iced Earth se umirja in bo minimalizirana kolikor se bo dalo, v zadnjih treh letih in pol samo naredili ogromno, že samo zaključek Something Wicked zgodbe je...
RockLine: Tvoj magnum opus?
Jon: Ja, vsaj zame s stališča avtorja gotovo. Če ljudje to vidijo ali ne, ni važno, to je bila moja stvar, ki sem jo moral dokončati. Kaj bo prinesla prihodnost še ne vem, vem pa da bodo nove stvari in novi ljudje s katerimi bom sodeloval zelo izpopolnujoče. K temu trenutno stremim, s Hansijem pa se bova takoj ko se vidiva pogovorila. Ne vem točno kakšen je njegov urnik in nisem čisto prepričan kakšen je moj in nočem si naložiti preveč stvari v naslednjih dveh letih, a delo s Hansijem je vedno izredno zabavno in zelo naravno. Vem, da bo nov Demons&Wizards album le ne vem še točno kdaj.
RockLine: Razmišljaš, da bi kdaj naredili skupno turnejo Iced Earth in Blind Guardian in med seta obeh vrinil set Demons&Wizards?
Jon: Ja, o tem smo se že pogovarjali in spet je to stvar naših urnikov. Hkrati pa mora nov album obeh bendov iziti ob približno istem času. Od tega pa je že dolgo in nekaj takega je težko izvesti brez novega izdelka. Lahko, a založba in promotorji neradi organizirajo turnejo, če ni novega izdelka. To je največji problem, smo pa se o tem pogovarjali in kdo ve, karkoli je mogoče.
RockLine: Z The Crucible of Man si zaključil zgodbo Something Wicked sage. Kaj pa čaka Iced Earth sedaj, boš nadaljeval z znanstveno fantastičnimi, fantazijskimi temami ali se boš znova obrnil k bolj realnim stvarem kot je vojna tematika na The Glorious Burden?
Jon: Res rad imam vojaško zgodovino in prepričan sem, da bodo pesmi o tem sledile tudi v prihodnosti, ne vem pa kdaj. V glavi imam trenutno le to, da zaključimo s promocijo novega albuma, trenutno pa ne bi bilo niti pametno, da bi razmišljal o čem drugem. Realnost je ta, da lahko mine leto, dve preden sploh začnem z delom na novi Iced Earth plošči in ko pride ta čas pride bom gotovo v drugačnem miselnem okolju kot sem zdaj in ne vem kaj me čaka. Govoto bo to za kar čutim, da je prav, kar sem vedno upošteval in kar mi je govoril moj insinkt. Nikoli nisem poslušal bendov, ljudi, založb in drugih kar se tiče kreativnosti. Trenutno pa nimam še nobenih koncepta ali teme.
RockLine: Pred kratkim si govoril o tem, da bi kot boxset izdal oba dela Something Wicked sage v posebni embalaži, z dodatki in podobnim. Kakšno je trenutno stanje?
Jon: Založba je zaeinteresirana, a s tem bo ogromno dela in potrebenih bo veliko sredstev, trenutno pa se industrija bori za preživetje, založbe zamirajo, prodajalne se zapirajo... Te stvari bi se lotil le zaradi občutka kontinuitete... če vprašaš mene mislim, da je Framing Armageddon prekleto dobro plošča tako kot je, zgodba kot taka pa tudi deluje. Če bo založba izdala nekaj takega v bližnji prihodnosti bo verjetno brez moje odobritve, saj ne vidim smisla, da bi zapravili toliko časa in denarja kot ga tak projekt potrebuje. Framing Armageddon ne manjka nič, s produkcijskega vidika nižjim delom manjka le "punch", kar smo odkrili po izdaji in to popravili v miksu The Crucible of Man. Rahlo me je namreč skrbelo, da ne bo tega preveč, da ne bi ljudem odneslo ušes če bi navili zvočnike. Še vedno mislim, da je Framing Armageddon odlična plošča in mislim, da ji ne manjka prav nič. Timova predstava se mi zdi fantasičtna in vse kar sem ga prosil je naredil odlično. Glede prvih treh albumov sem bil razočaran kar se produkcije tiče, predvsem z vokali, razen na Night of the Stormrider, niso mi všeč nekatere stvari na Burnt Offerings, niso mi všeč vokali na prvem albumu. Zato sem se odločil, da posnamemo Days of Purgatory, da komade naredimo kar se da dobre, a na koncu nismo naredili ne vem kakšne razlike.
RockLine: Kako pa si pravzaprav našel Tima ("Ripper" Owens) po Mattovem odhodu? Je bil tvoja prva izbira?
Jon: Pravzaprav sem imel v mislih še nekoga. Ime mu je Jorn Lande, tip ima res neverjeten vokal. Tarat sem hotel The Glorious Burden le končati kot sem si želel, saj smo jo že zmiksali z Mattovim vokalom, a ni zvenela tako kot bi morala in je nisem hotel izdati. Hotel sem le izdati ploščo, četudi z gostujočim vokalistom, o novem stalen vokalu bi razmišljali po izdaji. Jorn je bil takrat predan Masterplan, zato sem poklical Tima, ki je na snemanju preprosto zablestel. Vse je odpel tako kot sem hotel, na tako ploščo bi bil zlahka ponosen. Teden zatem so Priesti oznanili Robovo vrnitev in Timu sem ponudil službo, če bi jo hotel.
RockLine: Na The Glorius Burden GB ste orkester, ki ga prej še nikoli niste, na The Crucible of Man pa prvič tudi pravi zbor. Je to nekaj kar bi rad podrobneje raziskal tudi v prihodnosti?
Jon: Ja, mogoče, je pa odvisno od predmeta. Na Angel's Holocaust bi npr., če bi imel takrat dovolj denarja, želel pravi orkester, kar bi bilo noro. Ne vem, če bom tega delal več, bo pa odvisno od teme, ki jo bom obdelal. Trenutno mi občutek govori, da je čas da se vrnem h koreninam, k bolj surovemiu metalu, brez vseh dodatkov, orkestracij. Če pa napišem nek velik ep pa se bom tega gotovo poslužil. Ena stvar ki Framing dela drugačno je, da je ogromno svetovnih glasbil in to sem imel v mislih že od samega začetka. To je ogromen del in te inštrumente zbiram že dolgo in zabavno jih je bilo vključiti v metal, a vedno gre za to kaj zahteva posamezen komad. Če bom želel npr. napisati velik ep od Dnevu D bom gotovo hotel veliko orkestracije, če pa bo komad dolg 4,5 minut pa verjetno ne.
RockLine: V preteklosti si napisal že lepo število konceptualnih albumov; The Dark Saga, Night of the Stormrider, pogojno tudi Horror Show. Ti je lažje pisati, če imaš pred seboj celoten koncept ali je lažje napisati posamezen komad?
Jon: Vsekako je lažje napisati zbirko pesmi, ki si niso v sorodu. Nikoli pa nisem izbiral lažje poti, rad pišem komade, ki so zahtevni in teatralni. Vedno sem se najdlje časa ukvarjal z velikimi epi. Vanje sem vlil največ duše in srca, čeprav to naredim pri vsakem komadu, ki sem ga napisal. Če sem komad napisal skupaj z nekom je občutek že drugačen. Ko delam s Hansijem je drugače. Če bi napisal vse osnovne dele, bi bilo to zelo podobno Iced Earth s Hansijem na vokalu, a tega ne delam. Pri besedilih sicer pomagam, a vokalne melodije napiše on. Mešanje mojega pisanja in Hansijevega vokala je nekaj kar naredi novo pošast, Frankensteina. Prav to je prav najlepše pri vsem skupaj. Kar je Iced Earth tako dolgo ohranilo pri življenju je to, da imam zelo jasno vizijo kaj hočem od benda.
RockLine: Najlepša hvala za intervju Jon, želim ti odličen koncert in lep zaključek turneje.
Jon: Ok, kul, hvala tebi!
Fotografije: Mojca Perdih
na vrh