Peter Hammill, legendarni pevec in skladatelj, občasno pa tudi kitarist, pianist, pesnik, pisatelj ter predvsem filozof, ki si je svetovni sloves prislužil kot duša progresivno rockovskih velikanov Van Der Graaf Generator, ne potrebuje kakšne posebne, dodatne predstavitve. Vsakdo, kdor se je vsaj enkrat v življenju znašel v čudovitem svetu progresivnega rocka in eksperimentalne glasbe nasploh, ve da gre za enega izmed najbolj unikatnih in plodovitih umetnikov na področju rock glasbe, ki je v svoji dotedanji karieri posnel že več kot petindvajset, večinoma stilistično popolnoma raznolikih, studijskih albumov.
Čeprav gre za vsestranskega umetnika, si je Hammill največje spoštovanje ljubiteljev eksperimentalne glasbe prislužil kot fantastičen pevec, ki je obdarjen s povsem unikatnim vokalom iz katerega ves čas seva svojevrstna karizma. Za njegovo petje je značilno dramatično in pogostokrat hitro menjavanje visokih in nizkih leg, občasno zabeljeno z izdatno mero teatralnosti. Njegovo največje bogastvo pa leži v nadvse barvitem izražanju raznolikih in do skrajnosti vživetih čustev. Poslušalca lahko denimo dodobra vznemiri z brutalnimi, a skrbno nadzorovanimi vreščanji, že v naslednjem trenutku pa ga je sposoben z nežnim, skorajda angelskim, falsetom ganiti do solz. Ravno zaradi teh lastnosti se že štiri desetletja uvršča v vrh najbolj cenjenih pevcev v progresivnem rocku.
Rockline:Pozdravljeni, gospod Hammill. V veliko čast mi je, da imam lahko intervju z vami. Najprej bi nas zanimalo ali si zadovoljen s potekom turneje, katera je posvečena predstavitvi vašega izvrstnega novega albuma "A Grounding in Numbers"?
Peter Hammill: Zelo sem zadovoljen. Seveda pa na turneji ne izvajamo samo del z novega albuma, temveč tudi številna dela s predhodnika "Trisector" ter tudi nekatera starejša dela. Za vsak večer nekoliko spremenimo seznam izvedb. Vsekakor pa izvajamo štiri do pet del z "A Grounding in Numbers". Še enkrat lahko poudarim, da sem zelo zadovoljen s potekom turneje.
Rockline: Kako bi opisal ustvarjalni proces v ozadju "A Grounding in Numbers"?
Peter Hammill: Lahko bi rekel, da je šlo pri snemanju za menjajoča se, zelo počasna in zelo hitra obdobja. Prvotno smo člani skupine zasnovali zvočne skice ter si jih med sabo izmenjali. To je trajalo približno dva ali tri mesece. Potem smo končno v enem tednu posneli inštrumentalne podlage. Vse skupaj je bilo zelo intenzivno, ker pred tem nismo imeli prave predstave kaj smo ustvarjali. Nato sta sledila dva oziroma trije meseci individualnih nasnemavanj in medsebojnega izmenjavanja zvočnih datotek. Zatem je končno prišel zvočni miks s strani zvočnega inženirja Hugha Padghama, kar je trajalo tri tedne. Na koncu se je vse skupaj zelo pospešilo. Bilo je torej počasno, hitro, počasno. Zelo interesantno opravilo.
Rockline: Katere skladbe z novega albuma so ti najbolj pri srcu?
Peter Hammill: Jaz osebno album rajši obravnavam kot celoto in ne kot individualne skladbe. Že od vsega začetka smo imeli idejo, da naj bi vseboval veliko različnih stvari. Vsekakor je na njem veliko raznolikih stvari, če začnemo že z uvodnim "Your Time Starts Now" do na primer zaključnega "All Over the Place", ki sta si medsebojno za sto milj različni skladbi. Skratka nanj gledam kot na celoto in ne kot na sklop individualnih stvaritev.
Rockline: Veliko naslovov tvojih skladb in besedila sama so navdahnjena z znanstveno fantastiko. Od kod izvira tovrstna navdušenost nad znanstveno fantastiko?
Peter Hammill: Dandanes ne pišem toliko znanstveno-fantastično usmerjenih besedil kot nekoč, toda nekoč, nazaj v sedemdesetih, je bilo vse skupaj zares vznemirjajoče. Vsi člani skupine smo tedaj radi na veliko prebirali znanstveno fantastične knjige in tako so prišli določeni vplivi na tedanja besedila.
Rockline: Bi lahko izbral svoje najljubše Van Der Graaf Generator albume?
Peter Hammill: Vsi so med seboj drugačni. Vsekakor pa bi kot tista albuma, ki sta zacementirala zvočno usmeritev skupine, posebej izpostavil "Pawn Hearts in Godbluff". Do njiju imamo poseben odnos. V modernem obdobju predstavljata "Trisector" ter "A Grounding in Numbers" praktično popolnoma drugačno skupino. Vsakič, ko delaš na novem albumu želiš ustvariti nekaj novega, toda historično gledano bi se za naš najbolj pomemben album moral odločiti med prej omenjenima albuma iz sedemdesetih.
Rockline: Na kateri točki se odločil, da boš postal profesionalni glasbenik?
Peter Hammill: Glasbo sem si želel ustvarjati, ko sem bil star od 16-18 let. Toda v tem času, od 1966-1967, se tovrstna ideja ni zdela kot realna možnost za kogarkoli izmed nas. Tovrstna odločitev za profesionalno pot je dozorela približno pet let kasneje in je prišla kot neke vrste presenečenje in tudi privilegij, da lahko celotno življenjsko obdobje posvetiš ustvarjanju glasbe. Tega tedaj, konec šestdesetih, res nisem pričakoval.
Rockline: V Italiji ste bili že od nekdaj med najbolj popularnimi progresivno rockovskimi skupinami? Zakaj menite, da Italijani višje čislajo vašo glasbo v primerjavi z njihovimi evropskimi sosedi?
Peter Hammill: Tedaj, ko smo prvič prišli v Italijo, leta 1972, smo imeli res veliko srečo. Prišli smo v času, ko je bilo občinstvo zelo naklonjeno koncertnim performansom tujih skupin. Obenem smo bili ena prvih, če ne celo prva skupina, ki je poprej igrala po Veliki Britaniji ter Severni Evropi, in prišla sem. Mislim, da naklonjenost italijanske publika izvira iz tega, da je znotraj naše glasbe moč zaznati določeni teatralno-operetni aspekt. Imeli smo res srečo, da smo prišli ob pravem času na pravi kraj. Italijansko občinstvo je bilo pripravljeno na nas in mi smo bili pripravljeni na njih. Tovrsten odnos se je ohranil skozi vse do dandanes.
Rockline: Prosim, povej nam, kako je potekalo sodelovanje z Robertom Frippom (legendarni kitarist skupine King Crimson) na tretjem in četrtem Van Der Graaf Generator albumu?
Peter Hammill: Vse skupaj je bilo zelo hitro, saj je samo enkrat slišal podlago za določeno skladbo in že v prvem poskusu odigral svoj delež. Robert je sodeloval tudi na mojem solo prvencu "Fool's Mate", kasneje pa sem mu vrnil uslugo na njegovem solo prvencu "Exposure", ki je nastajal v New Yorku. Pri obeh albumih je šlo za enak ustvarjalni pristop z njegove in moje strani. Popolnoma drugače je, če si član banda kot pa priložnostni glasbenik, saj si vzameš več časa za diskusije in se tako veliko bolj posvetiš lastnim skladbam. Priložnostni glasbenik prispeva dodatno, posebno začimbo, a potem tudi takoj odide.
Rockline: Kakšna povezovala sila drži skupaj skupino po vseh teh letih? Zdi se kot, da bi bil vsak vaš naslednji album od vnovične združitve 2005 dalje boljši od predhodnega.
Peter Hammill: Hvala ti. Popolnoma se strinjam s tem. Mislim, da potem, ko smo postal trio v letu 2006, se pravi, ko se je poslovil David Jackson, smo nenadoma imeli neke vrsto odgovornost do nas samih ter do imena Van Der Graaf Generator, da gremo naprej z zgodbo na še močnejši način. To je bila ena alternative in druga alternative je bila reči 'to je to' ter se posloviti z besedami, češ ponovna združitev je bila prijetna, ampak 'to je to'. Moram reči, da je bilo presenečenje za vse izmed nas, da se je končalo tako kot se je, toda končalo se je kot se je. Mislim, da smo se zaradi narave stvari počutili močnejše v zvezi s tem in tako je prišla motivacija. Vse kar smo ustvarili novega smo hoteli prignati še za stopnjo naprej, še posebno zato, ker smo želeli zveneti kot moderna skupina namesto tribute to Van Der Graaf Generator band, kot smo delovali tedaj, ob ponovni združitvi. Želeli smo v kar se da kratkem času ustvariti čim več novih skladb. Seveda je precej drugačno delovanje v obliki tria. Skorajda nikoli ne premišljujemo v stilu, to je stara skladba, to je nova skladba, ta skladba je z albuma "Trisector", ker gre za skupni DNA. Tovrsten način premišljevanja je tisti, ki vodi naš ustvarjalni proces.
Rockline: Ste člani skupine še vedno v stiku z Davido Jacksonom (nekdanji, dolgoletni saksofonist in flavtist)?
Peter Hammill: Z Davidom nisem govoril že nekaj let.
Rockline: Ali imaš kakšne posebne načrte v zvezi s svojo samostojno kariero? Ali lahko v kratkem pričakujemo nov solo album?
Peter Hammill: Pravzaprav ravno v ponedeljek nameravam začeti s snemanjem novega albuma (smeh). Seveda ne mislim resno, da bom začel s snemanjem že naslednji ponedeljek, temveč se bo to zgodilo takoj po koncu te turneje. Imam že kar nekaj novih idej, ki bodo prišle v poštev za realizacijo v roku treh mesecev. V maju nameravam imeti tudi nekaj samostojnih nastopov. Trenutno imam levo in desno roko namenjeno različnima platema iste službe.
Rockline: Česa se lahko nadejamo ob neizbežni 50. obletnici VDGG?
Peter Hammill: Ne vemo še (smeh). Ena od pozitivnih lastnosti trenutne verzije skupine je, da spontano snemamo, potujemo po turnejah in tako naprej. Trenutno že približno vem kdaj bom izdal nov solo album, medtem ko še ne vem kdaj bo čas za naslednji VDGG album. Sklepam, da, če bomo kdaj res na poseben način zaznamovali naš obstoj, bo to tako, da bomo gledali naprej in ne nazaj. Trenutno pa res še ne vem kako bo izpadlo.
Rockline: S čim se najraje ukvarjaš kadar nisi na turneji ali ustvarjaš nove glasbe?
Peter Hammill: Veliko delam. Seveda, tako kot vsakdo živim tudi običajno življenje ter se ukvarjam s precej vsakdanjimi stvarmi kot so denimo davki. To, da si glasbenik še ne pomeni, da vsakodnevne običajnosti kar izginejo. Rad gledam prenose tekem, še posebno ragbi in kriket. Tako nekako zgleda moje življenje.
Rockline: Ali si že bil kdaj v Sloveniji oziroma ali jo nameravaš kdaj obiskati?
Peter Hammill: Ne, pri vas nisem bil še nikoli, toda, kdo ve kaj bo prinesla prihodnost.
Rockline: Nazadnje smo vas videli nastopati poleti 2009 v Trstu. Ali se še spomniš tega nastopa?
Peter Hamill: Seveda se ga dobro spomnim. To je bilo zares čudovito prizorišče, odličen nabor izvedb, fantastična atmosfera in tudi zadnje dejanje prejšnje turneje.
Rockline: Imaš mogoče kakšno posebno sporočilo za naše bralce?
Peter Hammill: Razmere so neznane, a če bi obstajala kakršna koli možnost, bi z veseljem prišli igrat na vaš konec, medtem pa gre velik pozdrav ladji Ruby.
Rockline: Hvala lepa, gospod Hammill. V veliko čast mi je bilo govoriti z vami. Veliko uspehov na nadaljnjih datumih turneje!
Peter Hammill: Hvala lepa. Bilo mi je v zadovoljstvo.
fotografije: Aleš Podbrežnik
Kako je bilo na koncertu Van Der Graaf Generator, dne 08.04.2011 v Vicenzi (Teatro Comunale), si lahko preberete TUKAJ.
na vrh