Prav super je, da si vas lahko spet malo lastimo po fenomenalnem nastopu na predlanskem Metalcampu. Kaj torej pričakujete od današnjega, prvega samostojnega slovenskega nastopa?
Michael Weikath: Smo docela prepričani, da bo vse zelo civilizirano in evropskega duha, po drugi strani pa res upamo, da bodo oboževalci med koncertom le dopustili svoji živalski naravi na plan. Vseeno - če sklepamo po tem, kar smo do sedaj videli, nam postaja zelo jasno zakaj je bila ravno Slovenija tista, ki je prva prestopila prag Evropske unije. Tu se počutimo prav domače. Naprošamo vas le, da ne boste tako civilizirano razpoloženi med samim koncertom. (smeh)
Včeraj ste nastopili v Zagrebu. Vibracije tamkajšnje publike in naše je precej podobno. Kaj pa so tisti glavni argumenti, s katerimi nas nameravate dokončno odpihniti? Če mora človek zajemati najboljše v naboru kar trinajstih albumov je selekcija zelo huda ...
Sascha Gerstner: Na spisek smo uvrstili skladbe z domala vseh obdobij, katere Helloween predstavljamo, seveda kolikor je bilo to dejansko možno. Ena ura in tričetrt oziroma bori dve uri koncerta sta dejansko premalo, zato je bila izbira za ta res skopo odmerjeni čas res težka. Ko skupina izda toliko plošč ... Igrali bomo skladbe s Keeperja (Keeper Of The Seven Keys Part I. & II. op.p.), tako ne bo manjkalo skladb iz časa Derisovega članstva (Andi Deris, pevec skupine Helloween od leta 1993 dalje op.p.). Seveda bomo igrali skladbe tudi z novejših plošč - 7 Sinners kot zadnje. Izjemno bo!
Na domači spletni strani oglašujete poseben dogodek na tej turneji - izbirate najboljšega Dr. Steina med vsemi dr. Steini na svetu kar med občinstvom. Lahko poveste kaj več o samem nagradnem natečaju?Kako izbira poteka in po kakšnem ključu?
Michael: Ne vem, saj je to povsem v domeni našega prodajalca spominkov in majic. Izbira tekmovalcev je povsem v njegovih rokah, saj je tisti, ki večino tudi najbolje vidi, saj publika prihaja k njemu kupovati majice, to pa počne sleherni dan. Izbira najbolj prijazne ljudi. Seveda ne morete v izbor dodati človeka, ki je popolnoma pobruhan, prav tako pa je pomembno, da so osvojili osnovne civilizacijske norme, saj morajo biti na odru z nami, kot je meni znano. Običajno je to dovoljeno vsakomur. Bilo je le par primerov, ko nismo mogli natečaja izvesti, saj so bile bodisi stopnice prestrme ali pa so bile na odru druge stvari, zaradi katerih je bilo nemogoče garantirati popolno varnost ljudi na odru ter vseh tistih, ki so prišli le čupati z nami. Te težave se po navadi ne dogajajo, občasno pa do teh zapletov le pride.
Sascha: Seveda je prav tako pomembno, da izgledate vsaj približno kot dr. Stein ...
Izpostavimo precej šokantno dejstvo, da ste na sceni že kar 27 let. V tem času se je pomen metala ter kako metal sprejemajo množice precej spreminjalo ter klesalo. Kako na to dolgo pot metala od vaših prvih dni dalje pa do danes gledate vi?
Michael: O tem je precej težko presojati. Začetki so bili seveda divji in bolj alkoholno navdihnjeni, saj so bili izvirni heavy metal fani - oboževalci Mötörheadov in Rainbov daljnega leta '77- motoristi v vsem svojem sijaju. Na hrbtih usnjenih jopičev so imeli našitke obeh skupin. Nato so bili tu poslušalci, ki so izgledali natanko tako kot danes zgleda mlada publika, ki so bili naklonjeni Pretty Maidsom v času plošče Red Hot And Heavy, ali pa Def Leppardom - z vsem tem črtastim jeansom ter vso navlako. Renesanso tega smo nedavno videli na nastopu v Barceloni, vse več pa je tega tudi drugom. Očitno postaja ponovno modno slediti smernice iz leta '82.
Sascha: Ponovno se vrača modnost. Sam se spomnim, da so bili moji začetki, ko sem segel po kitari, stremeli le k temu, da sem bil upornik, ki počne uporniške stvari. Sedaj postaja to bolj stvar mode. Obenem postajajo ljudje tudi bolj tolerantni. Videl sem razvpito nemško TV oddajo z imenom Harald Schmidt, ki se zgleduje po Davidu Lettermanu. Schmidt je občinstvu, ki ni bilo niti za ščepec metalsko, razlagal razlike med metal žanri. Pred seboj je imel klaviaturski sempler, na katerem je s pritiskom na vsako tipko predstavil vsakič drugo skupino - z grmečimi vokali. S pritiskom na naslednjo pa: "To je nekaj povsem drugega! To je gothic metal!" in iz zvočnikov je zadonel klasični vokal pevke ter epske kitare, ljudje pa niso razločili razlik, saj je bil za njih oboje hrup. Odnos do metala se je torej spremenil in ljudje so postali bolj tolerantni in strpni. Vse več je ljudi, ki se z določeno glasbo poosebljajo, niso pa več odprtega duha. V mojih prvih dneh je štel le metal, ki je bil heavy metal, postopno smo prešli v thrash metal. Prišlo je do rahle cepitve, a to je bilo to. V osnovi je bil v srži vse metal.
Glede na dejstvo, da si del skupine od leta 2002, sam pa si nekoč izjavil, da, čeprav pomeni marsikateremu gorečnežu članstvo v ekipi Helloween nekaj svetega, sam nisi bil nikoli fan skupine.
Sascha: Tako je! Nikoli nisem bil oboževalec. (smeh)
Lahko poveš kaj več o svojem prihodu v Helloween in kaj ti Helloween pomenijo?
Sascha: V začetku je bilo malo morje lasatih hard rock skupin, zaradi alergije na to pozerstvo pa tej glasbi nisem mogel niti prisluhniti. Vzemimo za primer Pretty Maids ker smo jih prej ravno omenjali - to je bilo nekaj najtršega, k čemur sem iz te branže lahko prisluhnil. Sam sem bil bolj zagledan v Bad English, Totto, Dokken in podobne zadeve. Sam sem sklepal, da so bili Helloween vedno bolj thrasherji, saj sem na to sklepal po imidžu, majicah, belo - črnih hlačah ter množici s Helloween majicami. Ti isti ljudje so poslušali Kreatorje, Megadeth in podobne skupine. Vse je šlo po istem kopitu ter izhajalo iz glasbe, ki je takrat nisem poslušal. Vseeno sem poznal skladbe Heloweenov ne da bi vedel, da so to skladbe od Helloweenov. Denimo skladba March Of Time (iz albuma Keeper Of The Seven Keys, Part II. Op.p.), ki sem jo imel posneto na kasetnem traku - poleg March Of Time sem imel posneto še skladbo Dr. Stein, pa sploh nisem vedel, da so Helloween. Prijatelj mi je dal kaseto in na njej je bilo par skladb brez naslovov. Da so to Helloween sem dojel po predelavi komada Dr. Stein, ko so se tega lotili Freedom Call, nakar se mi je ta glasba prikupila. Takrat sem to skupino Helloween spoznal, prav tako pa tudi vse, za čemer so tedaj stali in za čem stojijo še danes. Ko me je prvič poklical Michael, sem to dojemal najprej kot izredno priložnost, saj sem upal, da bom veliko nastopal ter snemal plošče v studiih, po izidu plošč pa bi odrinil znova na turnejo. Nekaj tovrstnih izkušenj sem poznal že od prej, sam sem pa hrepenel po dobrih izkušnjah. Pridružitev skupini mi je pomenila, da se s fanti družil. Sploh nisem poprijel po kitari, saj je bilo bolj bistveno, da preverimo ali sploh medosebno dobro shajamo. Tega od skupinskega dela niti ne pričakuješ, saj ljudje mislijo, da gre vse tako, da skupini pošlješ posnetke in tako dalje ... Sploh nisem vedel, da kogarkoli iščejo. Charlie Bauer, naš producent, me je poklical ter vprašal, če bi želel spoznati Michaela. Res sva se spoznala in po druženju ter klepetu se je vse razvilo in šlo dalje.
Na eni strani si kot nova kri zasedbe ti Sascha, na drugi strani pa sedi ustanovni član Helloweenov, ki pa bi bil pravi naslov za povzetek Helloween evolucije od prvih dni dalje ... Kakšen je osnovni koncept in kako se je spreminjal od stvaritve dalje? Kaj je tisto, kar predstavljate Helloween danes?
Michael: Koncept na začetku je bil, da nismo niti mogli vzeti za sigurno, da bomo izdajali plošče. Prvi cilj je takrat bil, da podpišeš pogodbo z založbo, mi pa smo ustvarjali in komponirali skladbe z namenom, da bi kar se da dobro pretresli in se v spomin vtisnili poslušalcem v klubih, da ne bi pozabili melodije ter rifov, po odhodu s koncerta pa se ne bi mogli otresti naše glasbe, ki bi si jo mrmrali ali žvižgali. Nato smo le podpisali pogodbo in nato smo ta koncept metal koncerta v metal klubu prelili na ploščo, da bi si ljudje le stežka iz glave izbili našo ploščo. Nato smo začeli pisati skladbe, ki bi bile primernejše za večja koncertna prizorišča in stadionske nastope, ki funkcionirajo dobro na velikih odrih in ne v klubih. Seveda lahko stadionske pompozne kompozicije igramo tudi v klubih in te ljudem ugajajo, seveda pa se ne spodobi po takem pompu posegati na samem začetku, ko si obsojen na klubsko sceno. Takrat običajno ne delaš s stadionskim pristopom. Če to le počneš, izpade vse bizarno in čudno. Razvoj glasbe je bil tako postopen in je temeljil na tem, kar nam je bilo v določenem trenutku na voljo. Obenem smo razvijali studijske efekte in, recimo temu tako, komercializirali glasbo. Denimo, ko smo izdali singel Dr. Stein, mi je šlo zelo na živce, ko je Kai Hansen (prvi vokalist zasedbe Helloween, ki je bil član zasedbe med leti 1984 - 1986) rekel, da smo začeli ustvarjati plesno glasbo. Sam sem si mislil "Kdo za vraga bi si želel plesati na kaj takšnega?", a vseeno - zakaj pa ne? Nadaljevali smo z raziskovanjem naših zmožnosti. Zame so bile zelo pomembne balade. Prve izdaje Helloweenov niso bile ravno najbolj naravno povezljive z baladami, ker je bila večina v skupini mnenja, da so balade sranje in se jih pač ne splača lotevati. Sčasoma smo ta kot sprejemljivega in glasbeno dopustnega razširili in sedaj smo na točki, ko lahko bolj ali manj storimo karkoli si želimo! To je vsekakor dobra stvar. Nato smo na 7 Sinners naredili korak nazaj k bolj težkem in direktnem pristopu, obenem pa gre za zelo moderno produkcijo. Imate brenkanje v maniri crossover punka na kitarah - ko sem sam začenjal svojo glasbeno pot leta '77, so bili glavna stvar Sex Pistols. In kaj so ti počeli? Brenkali! Vse se je razraščalo in prepletalo do danes, ko je vse utelešeno v glasbi Helloweenov na skladbah kot so If I Could Fly ali kakšni drugi skladbi. Vsi ti elementi so prisotni, ki rastejo s teboj in fani in z novotarijami ter prenovami smo v koraku z naravnim tokom dogajanja. Ne gre za to, da bi posedali ter skušali dodati gram tega ali onega ali kaj vzeti. Nismo z ničimer fiksirani ter vpeti v procedure, kot smo nekoč bili. Na samem začetku smo dejansko si v glavah in na tablah pisali načrte ter diagrame, kar se mi zdi, da je bilo takrat nujno in pametno. Morebiti bodo sedaj oboževalci razočarani, ker so pač mislili, da smo pisali pesmi iz srca. Ja! To tudi! Seveda se stvar nadaljuje do danes ...
Ko si se ravno dotaknil tematiko zadnje, fenomenalne plošče 7 Sinners. Kakšna je bila rdeča nit, kakšen je bil koncept, morebiti ideja, ki vas je zadela med samim pisanjem ali snemanjem plošče?
Sascha: Danes je običajno, da človek sedi doma ter posname vse ujete trenutke navdiha ter prebliske idej, iz česar sledi groba produkcija ter osnutek izdelka, ki da slutiti kakšne skladbe se oblikujejo ter katere bodo dejansko prišle na ploščo in katere ne. Nismo stremeli za nekim konceptom ter poustvarjanjem Keeper Of The Seven Keys Pt. III plošče. Ni neke rdeče niti, s katero bi se dalo sklicevati na konceptualnost ter sklepati, da so besedila togo vezana na tak koncept. Gre bolj za to, da se sedaj medsebojno zelo dobro počutimo. Po parih turnejah ter ploščah v tej zasedbi je bilo možno videti naravno evolucijo, katere pomemben gradnik je bil že Gambling With The Devil, ki je po mojem mnenju zelo blizu občutju plošče 7 Sinners. 7 Sinners kaže na to, kar smo Helloween danes. Mi le zbiramo ideje, se družimo, nato sledi brainstorming, na katerem izberemo kaj se lahko uvrsti na ploščo in nato le snemamo. Pristop je precej svež. Ne premišljujemo preveč o tem kaj nam je početi. To smo počeli v preteklosti in to povzroča ogromno težav. Če preveč mozgaš o stvareh, izgubljaš čisto občutje glasbe, zato se danes pustimo le presenetiti.
Michael: Naravno je, da skuša vsakdo dati od sebe svoje najboljše ideje. Prav ta izkušnja, ko je nekdo kompozitor ali tekstopisec ali pa se spomni kdo kakega rifa je izjemno. Nekako ni potrebno, da kogarkoli sprašuješ: "Hej! Se ti zdi da je ta rif, kar sem ga napisal, izjemen ali pa ta melodija dobra? Se strinjaš?" - to nima več osrednjega pomena.
Sascha: Sedaj je povsem jasno, da vsi vemo kar počnemo in kako se stvari streže. Dejstvo je, da pričakujemo izjemne skladbe en od drugega. Nekako si ne drznemo priti na plan z neko napol pečeno in nedodelano skladbo. Ne drznemo si predstavljati nekaj osladnega, "cheesy" in poceni en drugemu! Nekako že vem, kaj bi mi rekel, če bi mu serviral osladno sranje od skladbe! "Ja ... Hmmm ... To bi pa lahko bolje spesnil!"Tega zato ne počnem in tudi ostali si želimo predstaviti najboljše, kar premoremo!
Velika razlika je tudi v listi zaslug, ki si jih lahko kdo pripenja na prsi vsaj kar zadeva zadnjo ploščo ... Vsakdo je prispeval skladbo - od začetka do konca - na zadnjem albumu!
Sascha: Vsi razen Danija (bobnarja Daniela Löbeja op.p.), ki se bolj osredotoča na svoje bobnanje, a vsi ostali pišemo skladbe, ja!
Kaj pa dejstvo, da se sedmim smrtnim grehom, trinajsti plošči in simbolnemu pomenu števil da pripisati še kaj? Gre res le za naključje?
Michael: Simbolizem bi lahko pripisali sedemkraki zvezdi, ki sem si jo želel izdelati kot simbol za mojo magijo na namizju svojega računalnika medtem, ko sem snemal demo posnetke, ki ga takrat še nisem imel, prav tako pa nisem mogel najti velike različice te majhne zvezde s svojega iPhonea. Ko sem jo povečal na namizju svojega monitorja je bila videti resnično obupno. Nato sem se lotil obdelave s Photo Shopom, kjer sem si prizadeval narediti različico v visoki ločljivosti, pa me je tudi to minilo. Ko pa smo se lotili pisanja demo posnetkov, sem svoje ideje Derisu predvajal s svojim iPhoneom, sem vnovič videl to mistično zvezdo. Nato sem si rekel, da če že imamo sedem stvari, pa sedem ključev in podobne stvari, sem si mislil, da je sedemkraka zvezda primernejša od običajnega pentagrama, ki ga ima že res vsakdo, pa če ga jemljemo pozitivno ali negativno ... Moja zvezda je simbol poganske magije in zelo močna. Gre za stvari, ki jih želiš izpostaviti. Denimo s Sascho sva imela diskusijo o zvezdah. Denimo "Sam nosim zvezde na jakni, sedaj pa jih nosiš tudi ti!" Seveda, ker jih imam tudi jaz, pa na to nisem niti razmišljal. Razkazovanje teh stvari publiki resnično ima čarobni vpliv. Sam sem imel hlače okrašene s 43 zvezdami med turnejo Keeper I Tour. Ko kažeš te stvari naokoli, navdihne to ljudi z magičnim. Če imaš dobre skladbe, to je vedno dobra stvar, če jo glasbenik premore ... Recimo, da imate slabe skladbe in magijo lahko prodate več albumov, kot če imate izjemne skladbe in manko magije, ampak je to odvisno od ... Sam sem le hotel imeti nekaj novega. Nato smo govorili o dveh skladbah, ki smo jih že obdelali in sta bili povezani z grešniki (Where The Sinners Go in The Sage, The Fool, The Sinner), pa nismo stremeli k temu, da bi spreminjali imena skladb, če se v obeh dogaja povsem enaka stvar. Zato smo poimenovali ploščo z nečim, kar gre skupaj z grehom in "sinnerji" - 7 Sinners tako povsem ustreza.
Sklenimo intervju s kratko in daljnoročnimi načrti za Helloween. Nam lahko med oči servirate nekaj konkretnega - nam in naši slovenski publiki?
Michael: Nadaljevali bomo s turnejo, nakar sledijo festivali. Gremo v Azijo, pa v Južno Ameriko, vmes pa se nam obeta le neskončna veriga koncertov ter festivalov. V premorih med festivali bomo že začeli z zbiranjem novega materiala za prihajajoče skladbe, saj nenazadnje nekoč v prihodnosti sledi izid novega albuma. Če ne bomo nadaljevali tako in koncertirali, saj v časih, v katerih živimo - rekli ste direktno v obraz - v časih piratskega downloadanja, nam to nam, glasbenikom, odžira naš kruh ter ne more nihče prodati toliko, kot bi zaslužil. Sleherni glasbenik na svetu proda danes le 7 % tega, kar je bilo običajno v preteklosti oziroma le nekaj let ali desetletij nazaj. Če ste v preteklosti posneli hit ploščo polno uspešnic, ste prodali 30 milijonov plošč, danes pa je to oklesteno na borih 7 % tega. Fenomenalno! Zato smo razmišljali, da bi mogoče igrali več, plošče pa morda snemali v vmesnih obdobjih (ali ne), da bi bilo razvidno kaj sploh počnemo.
Kot Grateful Dead ...
Michael: Možno, čeprav so bili na sceni precej prej kot mi in igrali precej dolgo. Mislim, da so izdali, zdi se mi, 33 albumov?
Še kakih sto več, če štejemo koncertne, a je sleherni razlog dober za koncertiranje ... Mi si lahko le želimo, da boste tu še dolgo časa ter pisali nadaljevanje vaše zgodbe toliko časa, kolikor bo možno.
Michael: Saj zato smo tu! Moramo nadaljevati, saj ni veliko stvari, ki bi jih lahko še počeli. Sascha morebiti še, ostali pa ... Počnemo kar lahko ...
Sascha: Fenomenalno je, da smo lahko na turnejah, snemamo plošče ne glede na prodajne rejtinge. Veseli smo, da smo tu in da počnemo, kar počnemo!
Hvala za izčrpen pogovor!
intervju vodil: Sandi Sadar Šoba
besedilo prevedel in uredil: Sandi Sadar Šoba
fotografije: Helloween - arhiv & Aleš Podbrežnik
•-
na vrh