Po izdaji albuma "Self Destruct Sequence" (2009) je slovenski kitarski matador in samostojni glasbeni jezdec Grega Habič, ki velja za enega najbolj profiliranih slovenskih glasbenih talentov, oboroženih z jasno prepoznavno esenco glasbene pridige, zbobnal skupaj zasedbo, ki ga je spremljala na krajši slovenski turneji v oktobru 2010. In to navkljub izjavi za RockLine v intervjuju leta 2009, da ga igranje v skupini trenutno ne zanima.
Preporod v smislu ekipne aktivnosti je bila ena od iztočnica tokratnega sočnega pogovora s tem jeseniškim glasbenim veleumom, ki je v letošnjem letu izdal že svoj četrti samostojni studijski album z naslovom "Open Heart Surgery" in z njim še dodatno razmahnil ustvarjalni domet sebi lastnega izraza. Z novim albumom je preizkusil nekatere stvari, ki jim na predhodnih delih nismo bili deležni. S poudarkom na žanrski variabilnosti, je s tako začrtano večplastno izrazno noto Grega Habič na "Open Heart Surgery" uspel nastaviti izredne odskočne iztočnice v svojem nadaljnjem razvoju in artističnem zorenju.
Z Gregom sva tako, po dveh letih, znova sedela na rundi Hirterja v Devil Bar Caffe-ju sredi Bleda,...
RockLine: Po izdaji albuma "Self Destruct Sequence" ti je naposled uspelo spraviti skupaj ekipo glasbenikov in odrinil si na krajšo vseslovensko turnejo. Kakšne so pridobljene izkušnje in občutja?
Grega: To je bilo prvikrat, da smo sploh igrali mojo glasbo v živo. V bistvu se nisem mogel nadejati posebnih obetov, pravzaprav smo s tem ducatom koncertov pripravljali teren za prihodnost. No naš zadnji nastop v ljubljanskem Orto Baru sredi oktobra 2010, je bil že kar lepo obiskan... Na tako glasbo težko privabiš ljudi iz Slovenije. No in vendar, je bila uspešna ta turneja po tej plati, da me sedaj zares veliko ljudi sprašuje, kdaj in kje bomo znova nastopali. Torej nam je uspelo vzbuditi zanimanje za glasbo, ki jo ustvarjam. Sprašujejo tudi kdaj bomo igrali na Jesenicah, čeprav tam nimaš kje igrati. Ni lokacije. Najbližja opcija je recimo na Blejski Dobravi na tem koncu Slovenije, tam je že nastopal tudi moj kitarist Klemen Gasar....
RockLine: Zaupni vir iz vrst osebja tvojega menedžmenta, mi je včeraj potrdil, da je Klemen Gasar postal sedaj tvoj stalni basist...
Grega: Tako je. In ne moreš verjeti kako "raztura" bas kitaro. Basista smo iskali na dolgo in široko. Sploh potem, ko se je Matej Sušnik odločil, da ne bo del ekipe. Veliko ljudi smo preizkusili, bilo je mnogo avdicij, vendar nihče ni zadostil zahtevanim kriterijem. Izkazalo se je, da je bil nivo igranja za vsakega na avdiciji, kot ga zahteva značaj moje glasbe, pač pretežak zalogaj.
RockLine: Če lahko podam mnenje. To s Klemnom je odlična vest in solucija. Že kot kitarist je po energiji odlično klapal v tvojo ekipo (tudi v karakternem smislu), sedaj pa se je dejansko izkazalo, da bo njegov doprinos postal eden od integralnih elementov tvoje koncertne postave, ki bo tako le še pridobila na konsistenci in stabilnosti.
Grega: Klemen je sam predlagal to rešitev. Pa razmišljala sva že vse živo, tudi o najbolj nemogočih kombinacijah. Res. Krasno, da se je reč tako iztekla. Sploh v smislu, da sedaj sploh ne bo problem z vajami, saj je tudi Klemen Jeseničan. Sedaj imamo res možnost rednih vaj. Usklajevanja bodo precej lažja in efekt tako večji. Veš, da ne dajem pohval kar tako, ampak kar se Klemena tiče, on pa bas kitaro resnično "rastura". Resno pravim. Nazadnje sva preizkusila kombinacijo na podstrešju pri meni, tam kjer imam tudi prostor za snemanje in usekala par komadov skupaj. Bil sem šokiran in osupel nad tem kako Klemen obvladuje igranje bas kitare. Kot bi igral Matej Sušnik. Brez heca. Če ne bi vedel, da je Klemen Gasar, bi ga lahko hipoma zamenjal za Mateja Sušnika. V času, ko je bil Klemen pri Game Over, je vseskozi ždel v prostoru, kjer so imel Game Over vaje in drgnil bas kitaro. Tudi kasneje ko sva debatirala, mi je Klemen priznal, da si je vselej želel postati basist in da ga igranje bas kitare že od nekdaj bolj privlači, kot igranje kitare. Pridobitev je tudi na tem, ker je bil Klemen prej ritem kitarist in zna igrati lestvice. Načeloma je za basista cela znanstvena fantastika, kadar mora na določenih pasažah podvojiti (Grega je uporabil termin "duplirati") kitaro medtem, ko Klemenu to ne dela nikakršnih preglavic. Res je dober basist. Prav danes si je šel kupit povsem novo bas kitaro v Ljubljano. Pred dvema dnevoma je nabavil na Bledu ojačevalnik za bas kitaro. Sedaj imamo basista. Končno. Hvala bogu.
RockLine: Pa še pri denarju je...
Grega: (smeh) Da, da. Vse se je poklopilo. Nekaj časa je bil v igri Željko iz skupine Hari Mata Hari (Željko Zuber, op.p.), vendar se to ni obneslo. Kar se Klemena tiče, sva midva na popolnoma na isti valovni dolžini tudi v poslušanju glasbe in poslušanju izvajalcev. Od Van Halen dalje. Pa ujameva se v tem celo tudi kadar pade debata na temo jazz glasbe. Res me je presenetil in boš videl, ko bomo imeli prvi nastop. Presenečen boš tudi ti in še marsikdo.
RockLine: Torej si polagal v tem času več pozornosti na končni konglomeraciji spremljevalne zasedbe?
Grega: Da. In za to mora biti ekipa čvrsta. Na klaviaturah bo v ekipi znova Robert Humar, bobnar pa Blaž Soklič. No v zvezi z Blažem se je pripetilo tudi nekaj posebnih zgodbic. Njegov hobi je jadralno padalstvo. Pred mesecem dni se je grdo razbil s padalom. Gleženj je imel povsem razlomljen na več koščkov, potem zdrobljeno peto, na hrbtenici polomil dve vretenci, tako da sedaj čakamo njega. A je rekel, da bo konec tega novembra povsem nared. Da lahko zaštartamo. Ampak to je hecno. Bobnarja bi takoj dobili lahko drugega, javil se je eden odličen bobnar iz Graza, ki bi lahko igral z nami, zanimivo pa je, da smo imeli pa z iskanjem basistov vselej velike težave.
RockLine: Kdo bo zapolnil vrzel, ki je nastala na poziciji drugega kitarista?
Grega: Sam bom podelal vse kitare. To sem uspešno prakticiral že z Željkom v postavi. Se je obneslo. To ni tak problem.
RockLine: Torej ste postali kvartet.
Grega: Da. In to je super, ker smo vsi nastanjeni zelo blizu drug drugega in bomo imeli lahko vaje zelo frekventno.
RockLine: Pa še delež koncertnih honorarjev bo ostal višji. Spregovoriva nekaj besed tudi o tvojem novem studijskem albumu "Open Heart Surgery". Naj se izvijem iz zagonetnega pomanjkanja navdiha pri zastavljanju vprašanj s tipično floskulo, kaj stoji pravzaprav za naslovom albuma? Ti je v času njegove kreacije dejansko krvavelo srce, ali kaj je poanta v čem drugem?
Grega: Ne, ne! Ni. To nima veze s krvavenjem srca. Naslov albuma je navezava - prispodoba za točko razvoja samega človeštva, ki te navdaja danes lahko le z veliko žalostjo. Veš kako delujejo bendi? Nekateri z veliko denarja plačujejo prav posebne ljudi, ki raziskujejo kakšna glasba se prodaja na trgu in potem tudi tak album posnamejo. Tudi sam sem na prejšnjih treh albumih skrbel za to, da je album nosil poudarjene metalske riffe, da bi bila stvar všečna zlasti sferi, ki jo določajo ljubitelji metal glasbe v Sloveniji. To pot je bil namen pri "Open Heart Surgery", da od te šablone odstopim in ustvarim album v celoti tak, kot si ga sam najbolj želim. Na tem novem albumu je tudi precej več jazz glasbe, ki se ne bi tako dobro sporazumela z aranžmaji, kot jih nosi album "Self Destruct Sequence".
RockLine: Edino pravilno. Treba se je postaviti na nivo svetovne špice najbolj pronicljivih in izrazno bogatih izvajalcev, s prepoznavnimi edinstvenim karakterjem sebi lastne avtorske prizme.
Grega: Da. To pot sem vstopil v ustvarjanje albuma povsem neobremenjen s tem ali bo komu album všeč, ali ne. Problem slovenskih metalcev je ta črednost. Nekaj ljudi karakterja, ki obvladuje manipulacijo, usmerja in določa okus te črede. In to ni okej. V slovenske metalce sem prenehal polagati upanje. To pot mi je bilo figo mar. Če se mi je zahotelo jazza, sem tega vključil v glasbo, če je bil moment navdiha pop, je v glasbi pop, itn....
RockLine: Najbolj zanimivo je to, da bi tvoji albumi morali biti v osnovnih glasbenih aksiomih, ki jih ponujaš v svojem avtorskem značaju, všeč najbolj slovenski metalski publiki.
Grega: Da. Vendar jih ta črednost omejuje.
RockLine: Od tod tudi prazna prizorišča koncertnih nastopov mnogih odličnih zasedb, ki se trudijo v preboju na slovenski rock / metal sceni.
Grega: Stara zgodba. Primerov je res veliko.
RockLine: Tvoj novi album deluje in zveni precej bolj organsko od predhodnikov, z njim si še bolj zaplaval v jazz glasbo in uspešno razširil izrazni domet svoje avtorske pridige.
Grega: Da. In hec je v tem, da znam jaz že vse zaigrati kar zna Malmsteen in mi je pač tak slog igranja postal dolgočasen. To zame ni noben problem več. Pri jazzu pa je druga stvar. Tukaj pa se moram posebej potruditi, tu stvari niso več tako preproste. Jazz kitaristi in metal kitaristi, to sta dve povsem različni sferi. Tukaj sploh ni dileme, da so jazz kitaristi precej boljši glasbeniki. Trenutno sem bolj v jazzu zato, ker s tem izzivam samega sebe, saj se moram dodatno potruditi v interpretaciji idej. To je bil nujen premik, da ohranja igranje kitare zame sploh še pravo mero privlačnosti. Ko ti izdaš štiri albume kitarskega "shreddinga", si pravzaprav povedal vse. Zato si moraš postaviti nove izzive. Obenem pa imam zelo rad jazz glasbo. Odpira ti več opcij za izražanje.
RockLine: Kar se mene tiče, je temelj tvojega izraza ravno v tej nenehni razvojni ekspanziji tebe, kot glasbenika, kar je pogojeno z nenehnim raziskovanjem skozi glasbeni eksperiment.
Grega: Natanko to. Raziskovanje samega sebe in novih glasbenih sfer, to je edina prava pot. Vsaj zame. In vem, da bo element jazz glasbe v mojih prihodnjih glasbenih avanturah vse bolj in bolj poudarjen.
RockLine: Ko poslušaš album je prvi komad tak, da izpostavlja metalski riff, potem pa se prikrade na album precej drugih elementov različnih glasbenih žanrov...
Grega: Če album poslušaš, sta prvi komad in zadnji komad metal, ostalo ne več.
RockLine: Pokazal si, da si lahko tudi zelo sofisticiran, da znaš razporediti note v improvizaciji, tako da dosega izraz motiva še optimalnejše učinkovanje v svoji sporočilnosti.
Grega: No to. To sem hotel tudi izpostaviti. To je glavna razlika, ko primerjaš novi album, z njegovimi predhodniki. To je bil osnovni motiv, želja, ideja za novi album. Da sem se dobesedno zadrževal, da nisem sejal in trosil not kar tja vprek. Tudi komadi so aranžirani tako, da delujejo najprej kompaktno, kot komad in aranžmaji zato niso podrejeni soliranju. Zavedam se, da je mnogo odličnih kitaristov naokrog, malo pa je takšnih, ki zanjo narediti in ustvariti dober komad.
RockLine: Pri vsej študiozni podkovanosti, ki jo premorejo res dobri glasbeniki iz vrst kitaristov je za moje pojme problem, ker ne razumejo kaj je to atmosfera. Ko omeniš takšnim kitaristom imena Steve Howe ali Robert Fripp, hitro odpovedo.
Grega: Problem teh glasbenikov je, da jemljejo glasbo kot matematiko. Sam sem bil v takšno dojemanje usmerjen v svojem začetnem obdobju, danes pa me pravzaprav tak princip omejuje. V prvemu planu mora biti glasba, ne pa matematika. Torej ne lestvice, ne hitrost. To ne naredi komada.
RockLine: To prerasteš.
Grega: To prerasteš.
RockLine: "Open Heart Surgery" zapušča izmed vseh tvojih doslej izdanih albumov tudi daleč najbolj prepričljiv učinek v smislu, da zapušča vtis, kot da je v studiu s teboj prava skupina. Zvok je zelo kompakten in delujejo živo, kot bi igral s teboj cel bend.
Grega: Absolutno. Več je tudi gostujočih glasbenikov, v primerjavi s predhodnim albumom. Ta občutek definitivno zapustijo gostujoči glasbeniki. Prisotnost vsakega človeka v studiu se še kako čuti potem v glasbi in na albumu. Tega ne moreš preslišati. Vsi gostje, ki so sodelovali na novem albumu, imajo tudi nek svoj definiran slog. Njihov doprinos zato ni generičen, pač pa so z njim vdahnili mojemu albumu nekaj svoje prepoznavne vsebine. Ravno sam stremim za tem, da je moja glasba nastavljena tako, da daje in nudi veliko prostora za plasma idej tudi drugim glasbenikom. Mislim njihovih lastnih idej. Druga stvar pa je masterizacija zvoka. Že samo v primeru, ko je vse skupaj ustvaril na albumu en sam človek, je razlika ob ustreznem masteringu zvoka, kot bi primerjal dan z nočjo. V primeru "Open Heart Surgery", pa je učinek še večji. Ključ do tega je bil priznani Finski producent Mika Jussila. To je neverjetno, nisem mogel verjeti, ko sem prisluhnil master verziji. Kakšno razliko je ta človek uspel ustvariti.
RockLine: Mika je produciral v karieri ogromno albumov...
Grega: Da. Nekje sem bral, da naj bi bil Mika Jussila pravi rekorder v številu produciranih albumov.
RockLine: Kako ste prišli v kontakt z Mikom Jussilo?
Grega: Blaž Soklič, ki je sodeloval z Dalijem pri Dusk Delight, je priporočil Mika Jussilo. Dusk Delight so sodelovali z njim v preteklosti in Blaž je dejal, da je njegov doprinos resnično vreden slehernega centa, saj je eden najboljših producentov daleč naokoli.
RockLine: Zelo zanimivo je to, da Matej Sušnik, kot nedvomno eden najbolj talentiranih slovenskih basistov ta hip, ni našel pravega časa, ne interesa, da bi vztrajal v tako zanimivi glasbi, kakršno ustvarjaš?
Grega: Matej je še zelo mlad. Problem pri njemu je ta, da si želi biti zvezda. On je premlad za glasbo, ki jo ustvarjam. Preprosto premlad. No sedaj je ravno toliko star, ko se mu že rahlo svita, da pa Metalsteel in tiste otroške pesmice, nemara le niso tisto pravo. Ker on je precej sposobnejši. Za kaj več. Nemara se tudi zato z Matejem nisva nikdar zares ujela, ker sem mu povedal naravnost in brez dlake na jeziku, kaj si o vsem tem mislim. Za Metalsteel ga je dejansko škoda. Vendar on bi bil zvezda rad. In ne le to. Njemu je užitek igrati na polnih prizoriščih. In celo to, da mu je prav vseeno s kom igra in kaj igra, le da bo stopil pred polno prizorišče. Premlad je. A bo dojel. Nekaj let bo minilo in bo prenehal igrati to kar igra zdaj z Metalsteel in Helstar. Verjemi. Je preprosto predober. Preveč zna. Ker je drugače Matej Sušnik, kar se mene tiče, daleč najboljši basist v Sloveniji. Brez zajebancije. Razni Janiji Haceti itn,... to ni to. Matej jih je pustil že daleč za seboj. In to pri 24. letih. Tak album, kot ga je izdal pri svojih letih.... Si nemara poslušal njegov album?
RockLine: Kupljeno! Absolutno. Super stvar.
Grega: Ko slišiš njegov album, pač ni več dileme o tem kdo je najmočnejši basist v Sloveniji. Je pa mlad. In sam sem bil isti v njegovih letih. Tudi meni je bilo takrat najbolj pomembno, to da bi bil zvezda. Bil sem isti. To so ta leta, ko se želiš dokazovati. Matej je sicer super dečko in daleč najboljši basist v Sloveniji. On je sicer zelo užival, ko je igral z nami. Bil je tudi redno prisoten na vseh vajah. Stvari je počel z velikim zadovoljstvom. Nastopil pa je problem in v tem ga povsem razumem, ko smo stopili na oder pred 50 ljudi. To pa ga je potem minilo. Menim, da je to slednje dejstvo glavni vzrok, zakaj je zapustil moj bend.
RockLine: Kakšni so dosedanji odzivi s strani medijev, pa tudi publike, v zvezi z novim albumom?
Grega: Zelo pozitivni. Pozna se, da smo grizli že prej, tudi s tvojo pomočjo in pomočjo RockLine in zato se danes že ve, kdo je to Grega Habič. NI nam problem priti na različne medije, kot so 24 ur, ali RTV Slovenija. Smo pa s tem albumom zastavili vse reči širokopotezno, skušamo opozoriti nase tudi v tujini. Predvsem v tujini. Pri nas je preprosto premalo ljudi, ali pa jih sploh ni, da bi jih zanimala moja glasba.
RockLine: Nam lahko predstaviš tudi malo nazorneje sodelovanje z Jesse Adamsom?
Grega: Jesse mi je ogromno pomagal na novem albumu. Pozna se to, da sem vsak komad, ki sem ga posnel, poslal najprej njemu v posluh in sva potem vse podrobnosti na skladbah v detajlih predebatirala do konca. Torej kaj je dobro, kaj je uporabno, kaj bi se dalo še popravit, izboljšat, itn... bil je pomemben faktor tudi v tem, da me je držal nazaj, kadar sem norel s kakšnimi aranžmaji, ki so bili prenasičeni s soliranjem. No sedaj se je situacija obrnila in on snema solo album, jaz pa mu pomagam pri tem. On čuti glasbo zelo dobro, zlasti ritem. On je zato bil pomemben faktor, ki me je korigiral, ko sem ustvarjal album "Open Heart Surgery". Med nama je zgrajen ta most velikega zaupanja. To pomeni to, da ti zaupaš nasvetu nekoga, ker veš, da ti želi dobro in veš, da, če boš upošteval ta nasvet, bo tvoja prvotna ideja dosegla v končni fazi še večji učinek.
RockLine: Kdaj in kako sta ugotovila, da bi Jessejev hip hop element nadgradil nekatere tvoje skladbe?
Grega: To se je zgodilo samo po sebi. Sploh nisva ničesar premlevala. Preprosto. Zgodilo se je. Nekako je to prisotno že od vsega začetka najinega sodelovanja in obema so ti dodatki zelo všeč. Zanimivo pa je to, da sedaj, ko snema on svoj samostojni album, o rap-u niti slišati noče. Jesse je bil svoje čase rap-er v Indiani. Tudi ime si je že zgradil, ker je zelo dober. Jesse je bil najprej bobnar. Igral je pet let v country skupini njegovega očeta. Jesse je zato zelo ritmičen glasbenik. Želela sva doseči učinke, da bi deloval hip hop v glasbi, kot dodaten instrument in da njegova naloga ni v prvi vrsti ritmična, kot je to sicer v funkciji hip hopanja. Še posebej pa mi je všeč pri Jesseju, ker piše normalna besedila. Piše življenjska besedila, ne trati časa za traparije o dragih avtomobilih, ženskah, denarju,... Jesse sicer dela na radijski postaji, kot radijski "speaker"...
RockLine: Torej vrti tudi glasbo Grege Habiča?
Grega: Ja itak. Potem pa mene kar pozdravlja med svojimi oddajami. Le kaj si mislijo ob tem ljudje, ki to poslušajo? (smeh) Bilo je hecno, ko sem ga kar dve uri učil preko medmrežja, kako se pravilno izgovori moj priimek. Na koncu se je naučil zahvaljujoč angleški besedi za vlačugo. Se pravi "Ha-Bitch", no in potem je končno poštekal foro.
RockLine: Že veš približno kam se boš v ustvarjanju glasbe usmeril na prihodnjem albumu?
Grega: Naslednji album bo 100% odigran s skupino. Še enega albuma ne bom več sam delal. Zdaj npr. Blaž Soklič snema bobne za prejšnji moj album. Razlika je neverjetna. Ko sem slišal kako je ustvaril bobne za skladbo Revolution, me je skoraj po tleh vrglo od pozitivnega presenečenja.
RockLine: Ta tranzicija v ekipno smer je torej zate povsem naravna in logična poteza, ki jo boš ubral v naslednjem koraku.
Grega: Saj to sem si že od nekdaj želel. In to bom udejanjil na sledečem albumu 100%. Verjetno se bo Grega Habič preimenoval v GHB (skrajšano Grega Habič Band, op.p.). Šokiral me je Gasar, šokiral me je Soklič s tem kar je naredil pri redefiniranju bobnov za skladbo Revolution, ker Blaž je pa pikolovski, on se ukvarja z detajli in to je super. Občutja so res pozitivna, v tem trenutku.
RockLine: Kdaj te bomo lahko znova spremljali na koncertnih odrih?
Grega: V začetku novega leta. To je sedaj prvi plan. To prepuščam mojemu menedžerju Robiju Lipeju. Računaj tam v februarju 2012! Orto Bar v Ljubljani bo gotovo na seznamu novih koncertnih terminov. Tudi vodstvo Orto Bara je zelo zainteresirano nad našim novim nastopom v tem klubu. Ena od opcij je tudi nastop v avstrijskem klubu Bluesiana Rock Cafe v Vrbi na Koroškem. Lastnica kluba Gudrun Kofler je takoj izrazila zanimanje, da sploh ni problem, če pridemo igrat v njen klub. Kadarkoli. Le odločiti se moramo. Gudrun je ena redkih ljudi, ki je s srcem pri stvari. Ona je poslušala mojo glasbo in ji je bila takoj všeč. Pri njej ni le štos v tem, da ti "zabukira" špil, njej je poanta ta, da tudi sama uživa v glasbi, ki jo izvaja nekdo v njenem klubu. Res sem vesel, da še obstajajo na svetu takšni ljudje, kot je Gudrun v Bluesiani
fotografije: Mirjana Čirović
na vrh