God Scard - desant na Slovenijo (2006)

 V petek, 3. novembra smo v KUD-u France Prešeren v Ljubljani obiskali koncert dveh metalskih skupin ter preverili koncertno pripravljenost slovenskih zastavonoš metala. Črnino so tokrat zastopali kranjski kvartet God Scard ter Velenjčani Kaoz, oboji pa imajo za pasom že izdaji svojih prvencev, ki so jih na naših odrih že predstavljali. Pred koncertom v majhni dvorani enega pomembnejših hramov ljubljanske alternativne kulture smo pred mikrofon povabili tako ene kot druge. In oboji so se našemu vabilu odzvali.

GOD SCARD

Po uspešno opravljeni tonski vaji je prišel do našega mikrofona najprej Nicky, kitarist in pevec skupine God Scard. Vidno dobre volje in vedno pripravljen spregovoriti besedo – dve o sebi, svojem dosedanjem delu ter o viziji prihodnosti skupine, ki se že zdaj riše v precej obetavnih barvah, spominja že na prvi pogled na Roba Flynna, pevca skupine Machine Head, ali pa katerega izmed članov Biohazard, ker pa sem si zabičal, da ne bom že vnaprej sodil o človeku, ki ga še nisem utegnil spoznati, sem si pustil prostor za to, da ne bi že vnaprej izrekal kakršnekoli prenagljene sodbe. Zaradi hrupa sva se odločila intervju opraviti kar na stopnicah najvišjega nadstropja KUD – a ter takoj, brez kakršnegakoli odvečnega vnaprejšnjega nakladanja ali ogrevanja, začela pomenek.

Sandi: Torej najprej en lep pozdrav! Kako bi predstavil God Scard celotni slovenski srenji kot bend? Kakšni so bili začetki vašega nastanka?

Nicky: Začetki so bili že ful časa nazaj- to je bilo leta '92. Takrat vemo, da je bil metal zlo drugačen kakor danes. Ekipa je bila takrat čisto druga- od prvotne zasedbe sem zdaj trenutno tukaj samo jaz v skupini. Prvi koncerti so bili leta '94- odzivi ljudi so bili dobri- in pa pol se je pa to nadaljeval skozi vsa nadaljnja leta- tako na kratko če povzamem. S tem, da smo imeli ogromno težav z menjavo ekipe in nas je to v bistvu bremzal, da smo lahko na srečo le izdal prvi projekt, prvi res uradni album, in video spot in odšli na resnejše turneje šele lansko leto, tako da…

Sandi: Kakšne pa so bile menjave v tem času?

Nicky: Ja… Do leta 2000, ko se je kompletno zamenjala vsa zasedba razen mene, se je povprečno mislim menjal člane na približno 5 – 6 mesecev. Tako da… to je za bend precej hud udarec, ne? Zdaj pa, ko sem dobil neko stabilnejšo zasedbo, ko smo se dobili eni malo bolj odrasli ljudje in pa tudi zreli glasbeniki, smo naredili pravzaprav samo eno menjavo v tem času- zamenjali smo basista, pa še to bolj zato, ker se je on želel bolj posvetit svojemu bendu, ker je igral v dveh, ne?

Sandi: V tem času ste izdali tudi prvenec. Lahko poveš kaj več o tem? Kakšno je bilo ozadje nastanka plošče? Kakšen je koncept? Ali bi lahko izpostavil glavne smernice, katere ste želeli bolj direktno izpostaviti s pričujočim albumom?

Nicky: Ja OK… Če gremo zdaj na začetek dela tega albuma, je ta album v bistvu plod zadnjih parih let. Kar se tiče avtorstva in nastanka- samo en star komad je tu iz leta '97, ker se nam je zdel dovolj dober in je še zmeraj sedel v koncept te novejše slike God Scard, ki se je po letu 2000 pojavila. Album… Kot sama glasba te zanima? Ja poglej- trik je bil v tem, da smo hoteli spremembo. V prejšnjih obdobjih smo bili bolj znani kot skupina, ki je dosti komplicirala, muziko smo želeli plemenititi z raznimi vplivi… To delamo še zdaj, samo na čim bolj direkten in enostaven način, a ohranjamo še vedno neko svojo kompleksnost- v smislu naših prijemov, riffov in tega. Na tem albumu se nam je zdelo zelo pomembno, da imamo čim bolj surov, neotesan zvok, ki deluje homogeno, da je vse celota in da je glasba čisto direktna, da je energična. Plus to, da že sama struktura nakazuje, da se tu skriva neka srž, neka Bit, ki jo lahko ob pazljivejšem poslušanju tudi najdeš, tako da je treba ta album večkrat poslušat. Ne samo enkrat. Če poslušaš površno prvič, boš slišal pač muzko z zanimivimi vplivi, če boš pa poslušal večkrat, boš pa ugotovil, da se skriva kar precej filozofij, pa raznih razmišljanj za tem, a ne?

Sandi: Definitivno se na prvo poslušanje izpostavljajo vplivi Sepulture, Machine Headov. Kaj bi pa izpostavil za osnovno srž oz. za osnovno jedro, znotraj katerega bi rekel: "To so god Scardi! Zunaj tega God Scardov ni!"?

Nicky: Misliš v smislu influenc?

Sandi: Vplivov. Tako je.

Nicky: Recimo… Zdej takole je: tako kot si omenil- Sepultura, Machine Head, Slipknot…To so vse bendi, ki jih mi zelo radi poslušamo. In potem, seveda, niti ne zavestno najbrž vplivajo nate, vsaj kar se samega zvoka tiče, song writinga- mimo tega ne moreš. Ampak mi se poskušamo čim bolj nase opret, poskušat ohranit neko unikatnost. O unikatnosti je tako težko govoriti, ker je toliko različnih zvokov in slogov in pravzaprav sploh ne veš ali si sploh še unikaten ali nisi. Ampak poskušamo pa to le narediti, tako da- kar se vplivov na nas tiče: dejansko sploh nimamo neke meje, za katero bi lahko rekli, da ta glasba ali pa ti prijemi se nam ne zdijo zanimivi. Je pa res, da ne moremo kar vse povprek tlačiti v muzko, saj je osnovna struktura metal. Če bomo mi vse živo noter nafukal to ni več metal, ampak bograč, a štekaš? Zdej finta je v tem, da poskušamo veliko vplivov porabit, ampak če komad to potrebuje, ne? Smo pa notri vse živo nažokal- od, če si ugotovil, od nekih etno fint, do nekih elektronskih variant in vsega… Definitivno- za moj okus ena stvar, ki pa je ne bi preveč notri basal je pa nek elektronski techno, kakšen ritem in bas- to mi pa ni všeč. Tudi če bi se kdo ponudil remixe naše delat, bi bil okoli tega zelo skeptičen in bi moral biti res dobro.

Sandi: Čeprav če poslušaš bende kot je npr. Raunchy- kljub temu ohranjajo ostrino. Se ti zdi, da bi bil techno pristop res popolnoma nezdružljiv s samim žanrom metala?

Nicky: Ne, sej ne! Kje pa! Sploh nisem mislil to reč! Hotel sem samo reči, da nekako God Scard se ne vidimo v tem fazonu na ta način, kot to zdaj delajo eni ljudje, ne. So bile pa že stvari: že Fear Factory so delali to na plošči Re-manofacture, videli pa smo kar pri dostih bendih kako lahko to v bistvu dobro funkcionira. Saj pravim: če bi kdo to nam delal bi moral biti res maher in bi nam moral sploh sprva to biti všeč, preden bi to sploh dovolili. Ni pa nezdružljivo… Absolutno.

Sandi: Večina bendov (praktično vsi) začne svojo pot v garaži. Mogoče prideš res do tega, da posnameš ploščo… Potem pa promocija. Kako je bilo s porodnimi krči pri vašem prvencu?

Nicky: A veš, meni je bilo osebno pravzaprav veliko lažje, ker sem s prejšnjimi zasedbami že snemal v studiu. Posneli smo kar nekaj projektov, ki pa, na žalost, ravno zaradi teh težav, katere sem že omenjal- menjave članov, pomanjkanja financ, mogoče tudi izkušenj- pač niso nikoli bile izdane v taki obliki, kot je ta, a ne? Tako da- v bistvu: ja, to je v bistvu naš prvenec, ne glede na to, da smo prej posneli materiala za približno vsaj še štiri albume. OK! Pustimo preteklost zadaj – delajmo naprej! Tako da, kar se teh porodnih krčev tiče je bilo meni lahko. Tudi v drugih projektih sem že delal in sem imel nekaj studijskih izkušenj. Za ene člane v bendu pa je bilo malce težje, ker je to ena izmed njihovih prvih izkušenj.

Sandi: Reciva enostavno- vaša prva plošča je za vami. Šušlja se, da se pripravljajo nova presenečenja, nova plošča. Kaj bi lahko povedal o tem kaj God Scardi postajate v tem času?

Nicky: Pravzaprav poskušamo ohranjat tisto našo integriteto, za katero smo ugotovili, da za nas funkcionira. In mi smo s tem zadovoljni in dobro nam gre. Je pa zdaj ta novi material, ki prihaja, malenkostno drugačen od ostalega, dosedanjega, ker se pač v življenju dogajajo nove stvari, nove probleme imaš, o katerih lahko pišeš in tudi kot sam človek se spreminjaš iz meseca v mesec, a ne? Tako da, seveda, čisto isto ne bo, bomo pa poskušali čim bolj ohraniti to našo celoto, ta naš 'phil rouge', s tem, da se bomo, glede na to, da je že prva plata precej konceptualna, na drugi plati lotili nekega drugega koncepta. Poglej: na prvem albumu smo kritizirali družbo nekako direktno, obstojajoče filozofije, religije, ki nam krojijo nekak življenje, ki ukalupljajo, do samega tega, v kaj se je svet razvil in o tem kaj bi pa lahko bilo, a ne? Tukaj, na naslednjemu albumu, smo se pa mislili spustit na majčken bolj oseben, človeški nivo, direktno na samega kot osebo in kaj se z nekom dogaja- to je v bistvu vse, kar ti lahko povem, ker drugače ne bo več presenečenje.

Sandi: Kdaj pa lahko zagretim God Scard fanom obljubiš izdajo novega albuma? Kdaj, lahko napoveš, boste lahko rekli: sedaj se boste v roke lahko prijeli naš drugi izdelek in videli kako je šla evolucija God Scardov naprej?

Nicky: V bistvu je to zelo težko govoriti. Najraje ne bi čisto nič napovedoval, ker smo se že pri prvi plošči ene parkrat nategnili. Objavili smo že ne vem kolikokrat izdajo- mislim, da se je to zgodilo ene petkrat, šestkrat, da smo prišli ven z datumom, potem pa zaradi tako banalnih stvari, da jim človek komaj da verjame, se je datum izida zavlekel. In to celo tako dolgo, da je od prve objave do dejanskega izida minilo leto in pol… In to od datuma objave, ko smo rekli: "Danes bo pa ven prišla!". Mislim… Sam to so bile pa štorije zase in jih bomo kar zase obdržali, ker jim itak noben verjel ne bi. Zdej za ta drugi album je pa tako: material ni narejen v celoti, je pa ogromno narejenega in mi pričakujemo, da bo zelo kmalu, ne me zdaj čisto za besedo držat, ampak do konca leta bo material za novo plato že narejen, potem pa je samo vprašanje dobrega producenta, potem kako se bomo s studiom dogovoril in koliko časa nam bo to vzelo, da bo to posneto. Od posnetka do izida pa potem ni več veliko.

Sandi: V bistvu se je začela za vas zagrevati tudi nemška založniška hiša… Kako pa je s predvidenim sodelovanjem z njimi?

Nicky: Pravzaprav ni založniška hiša, ampak je booking agencija. To je v bistvu agent, ki rihta turneje, koncerte… Zanimivo je, da so se kar precej zagreli za nas. Trenutno nam urejajo nekaj špilov v Nemčiji in ko bomo mi prišli gor, ko se bodo prepričali kako v živo izgledamo, bodo verjetno z nami stekli nadaljnji pogovori. Stvar je na tej fazi, da trenutno zdaj za nas organizirajo oz. bookirajo te koncerte, če bomo pa z njimi šli v nadaljnje pogovore so pa pokazali interes za podpis pogodbe z njimi. Plus to, da mogoče obstaja nekje tudi možnost prevzema, a ne, za tuje založbe. Zdaj trenutno smo pri slovenski založbi. Neodvisni, a ne? Obstaja pa varianta, da bi podpisali za tujo založbo… Nam se to zdi fajn, seveda pa pod v redu pogoji, a ne?

Sandi: Če bi rekel v bistvu takole- primerjava slovenske scene z evropsko oz. s tujino, tudi z ameriško ali pa reciva enostavno s celotno svetovno- kje smo? Kakšno je stanje povezanosti oz. same možnosti razvoja posameznega mladega benda, ki začne svojo pot?

Nicky: Mislim če primerjaš z Afganistanom- odlično! (smeh)

Sandi: Kaj pa z ostalim, bolj naprednim svetom? Z Nemčijo in podobnimi?

Nicky: A veš kaj? Meni se zdi, da se tukaj za nas možnosti zelo izboljšujejo. Internet shranjuje, zdaj so vse meje med nami izbrisane. Tu, se mi zdi, da se vse te stvari izboljšujejo in da je vse na precej boljšem nivoju kot so bile stvari ene 10 ali 15 let nazaj. Zdaj je tudi drugače, ker smo v Evropi. Če bi šli iz Slovenije špilat ne rabimo nekih groznih dokumentacij urejat za opremo- enostavno prideš, prečkaš mejo, greš pa igraš. Sami kontakti s temi ljudmi so veliko lažji. Ni več neke poštne korespondence ali telefoniranje, ki grozno stane, ampak je lepo internet, ki je praktično skoraj zastonj. Zdi se mi, da je ful lažje. Plus tega, da imamo razne internetne strani, na katerih se predstavi muzka, izmenjava mnenja… Je zelo fajn, ker je ratal zelo dober pretok informacij. Je pa še vedno tako: mi smo bend iz Slovenije. Je še vedno težje kot nekomu iz Nemčije uspet. Glede na to… Je pa tam večja konkurenca, a ne? Ampak se, pravzaprav, čisto nič ne strinjam s tem, ker v Sloveniji imamo tako svinjsko konkurenco, da glava boli! Tu je toliko dobrih bendov. Edini problem, ki je pri nas, je ta, da ti bendi ne morejo toliko financ dobiti, da bi se jim splačalo vztrajati naprej. 'Pofukajo' jih obveznosti na faksu, službe, družine in tako naprej… In zato naši bendi dostikrat žalostno propadajo ali pa zelo težko furajo in ostanejo dostikrat na neki ljubiteljski ravni. Če se pa res odločiš in greš v to 100%- mislim, da se da. Majčken težje kot drugje, a se da!
Še ena stvar je v Sloveniji, ki mene majčken moti! Naš sistem dela se približije evropskemu, pa zahodnemu, kar nam je verjetno cilj, ampak je še vedno majčken kavbojski in podivjan. V smislu: "Sviraj Cigo!". Špilaš za neke mizerne honorarje, ker pa je folk preškrt, da bi plačal karto… To je samo ena takih tez, ki obstajajo v Sloveniji… Ni čisto tako. Če tam en 17-leten pamž je pripravljen plačat za en party sedem fuckin' jurjev- jaz ne vidim razloga zakaj ne bi nekdo plačal tisočaka ali pa tisočaka pa pol za dva ali pa tri res dobre bende? Če si grem v videoteko pornič sposodit bom plačal tolk, a veš?

Sandi: Valjda! Še zadnje vprašanje. Če strneva enostavno: God Scard plani- zasebni, plani benda kot celote- kratkoročni, daljnoročni…?

Nicky: Zdaj je tako- mi smo po tem prvem albumu vse svoje moči usmerili v to, da smo se v Sloveniji kar se da kvalitetno medijsko 'sfural', kar nam je tudi uspelo. Potem smo poskušal dobiti kontakt s tujino, dobiti nek feedback in videt kako se to obnese- tudi to nam je uspelo. In zdaj prvi kratkoročni plan je, da se nekaj koncertov organizira v Sloveniji, kjer bomo spet majčkeno folku zaprašil, ker je minilo že nekaj časa odkar smo nazadnje igrali. Plus tega, da se pa tudi izkažemo v tujini. To je kratkoročni plan. Dolgoročni plani pa so tako: nov album, čimprej če se le da. Založbo imamo tole. Če ne bomo presedlali k kakšni drugi oz. če ne bo prevzema, imamo pogodbo, da moramo za njih pač izdati tri albume- torej vsaj tri albume bomo naredili za njih, a ne? Kaj bo pa za naprej pa ne vem. Ne smem preveč povedat, ker me bojo za ušesa vlekli.

Sandi: Hvala lepa za napovedi oz. želim vam en čudovit špil danes in upam, da bova čez čas lahko merila korake in ugotovila, da je šlo vse za deset korakov naprej!

Nicky: Super! Pozdravil pa bi tudi vse bralce rockline.infa! Hvala.