RockLine/Rock Hard: Dobrodošli v Sloveniji, tokrat prvič igrate pri nas. Začniva kar pri vašem novem albumu. Precej časa je trajalo od izdaje albuma Mabool, pa do izdaje novega albuma The Never Ending Way of ORwarriOR. Vem sicer, da si že od začetka vaše kariere vsakič vzamete precej časa za snemanja albuma, a kako to, da je nova plošča nastajala kar pet let?
Yossi: Pravzaprav so bile začetne kompozicije pripravljene že precej zgodaj, kmalu po izdaji Maboola. Potrebujemo pa več časa za izgradnjo koncepta in za to, da vse zveni tako kot smo si zamislili. Ko začnemo razmišljati o novem albumu imamo že ob začetku neko vizijo, kako naj zveni in izgleda na koncu. Osebno sem lovilec sanj. Tako kot si zamislim mora biti v realnosti in traja kar nekaj časa, da najdeš občutek, ki si ga hotel ujeti. Sam najprej vedno naredim kompozicije in aranžmaje, nato pa vanje vstavljam različne orkestracije, besedila in zvočne učinke, kar lahko traja kar nekaj časa.
RL/RH: Po konceptualni plošči o treh sinovih kot simbolu treh abrahamskih religij, Mabool, ste se odločili, da bo tudi nova plošča konceptualna. Prav veliko bendov nima poguma ali znanja posneti dva konceptualna albuma zapored. Ste bili pred začetkom snemanja nestrpni, da morda novi koncept ne bo tekel tako gladko kot je to uspelo Maboolu?
Yossi: Ne, ne bi rekel, da smo bili živčni. Seveda je vedno izziv ko moraš posneti naslednika tako dobre plošče kot je bila Mabool, ki je bila pri kritikih sprejeta izjemno dobro. Izziv je po nečem takem posneti nekaj še boljšega. A tega izziva se nismo ustrašili. Ko smo začeli s pripravljanjem ORwarriORja nismo želeli posneti Maboola 2. Je povsem drugačen album kot Mabool. Danes smo drugačni ljudje, dozoreli smo in v novo ploščo smo vnesli mnogo novih idej. Menim, da vsak naš album stoji zase kar velja tudi za ORwarriORja, ki pa je morda še bogatejši in bolj edinstven album kot vsi pred njim.
RL/RH: Pravzaprav sva se že dotaknila mojega naslednjega vprašanja. Kako bi primerjal ORwarriOR in Mabool?
Yossi: Kot sem rekel, novi album stoji zase in nikakor ni Mabool 2. Največ razlik je med albuma kar se tiče pisanja same glasbe. Na Mabool sem ogromno glasben skomponiral na bouzouki, grško kitaro, na ORwarriOR pa sem uporabil več inštrumentov, predvsem chumbush, turško kitaro brez prečk. Mnogo več je uporab bouzoukija, nanj sem celo soliral, med snemanjem ORwarriORja pa sem uporabil 16 različnih kitar. V smislu produkcije smo prvič vnesli vpliv tretje osebe - Steven Wilson (Porcupine Tree, Opeth op.a.) je odigral klaviature in poskrbel za miks. Mislim, da je imel velik doprinos na zvok albuma. Velika zasluga, da album zveni tako kot zveni gre prav njemu, dodal je tisti zadnji dotik glasbeni izkušnji albuma.
RL/RH: Če se ne motim pa ste prvo fazo produkcijo opravili sami, Wilson se je pridružil šele kasneje?
Yossi: Tako je. Za produkcijo albuma smo poskrbeli sami, Steven pa je v produkcijo vstopil v fazi miksanja. Glasbo je slišal že prej in mu je bila všeč, a več kot to ni bil vpleten. Poskrbel je predvsem za zvok, ne toliko za samo glasbo, razen kar se tiče klaviatur.
RL/RH: Spregovorila sva že o tem, da glasbo najprej slišiš v glavi in jo nato preneseš v realnost. Kako pa dejansko pristopiš k pisanju glasbe glede na to, da je precej kompleksna. Imaš pred seboj najprej riff ali besedilo, najprej posnamete metalske dele in nato folk dele... ?
Yossi: Glasba vedno pride pred besedili. V osnovi vse skomponiram na akustične inštrumente kot so klasična kitara, bouzouki, saz, chumbush. Kasneje presedlam na električne inštrumente in progresivnejše aranžmaje. Največkrat skomponiram tudi bobne, in sicer v programu CueBase, večinoma pa tudi bas linije. Na koncu se skupno odločimo kaj ostane in kaj ne. Nato začnemo skupaj preigravati komade, ki tako doživijo lastno evolucijo. Skozi skupno igranje vidimo kateri deli potrebujejo še dodelave. Pravzaprav gre za sestavljanko, na začetku še ne vemo čisto točno kaj se bo razkrilo na koncu. Za sam zaključek pa besede združimo z glasbo.
RL/RH: Koncept ORwarriORja je precej kompleksen. Je bilo težko združiti besedila z glasbo, saj ta skupek na ORwarriOR deluje zelo dobro?
Yossi: Ni bilo posebej zahtevno, vsekakor pa je bilo veliko lažje ker smo se o konceptu pogovarjali že na samem začetku. Čeprav je glasba napisana še pred besedili, jo skušam napisati s predstavo koncepta pred seboj. Če vem, da je nek del zgodbe žalosten ali jezen, poskusim napisati glasbo glede na to. Tako v že zelo zgodnji fazi koncept vnesem v glasbo. Včasih besedila spremenimo tako, da se prilegajo glasbi ali obratno. Kot sem rekel, gre za sestavljanko, ki jo sproti prilagajamo.
RL/RH: Na ORwarriOR je nekaj najbolj agresivnih skladb Orphaned Land kariere kot je Codeword: Uprising in nekaj najbolj počasnih in otožnih del, na drugi strani pa spet poskočni komadi kot je Sapari, ki je vaša interpretacija tradicionalne jemenske pesmi.
Yossi: Ja, tako je. Tudi tretji komad na plošči, Bereft in the Abyss, je akustičen, počasen in brez bobnov...
RL/RH: Ko sva ravno pri tem komadu - na trenutke me močno spominja na akustični album Opeth, Damnation. Morda ravno zaradi Steva Wilsona.
Yossi: Mogoče res, čeprav Steven pri pisanju glasbe ni imel vpliva.
RL/RH: V svojih besedilih govorite o miru, ljubezni in harmoniji. Na tak način govoriti o religiji v metalu je skorajda nekakšen tabu. Ste se kdaj bali, da bo odziv fenov negativen?
Yossi: Naš cilj je dokazati, da je glasba univerzalen jezik. To vedo vsi, tega nismo izumili Orphaned Land. Glasbo skušamo izrabiti za sporočilo koncepta unifikacije, da je vse eno. Da smo vsi le ljudje in da ni važno ali veruješ v Boga, Alaha, Sveto trojico, vase ali v nič. Ni razloga, da bi nekdo moral zaradi različnega mnenja ali vere sovražiti drugega sočloveka. Ljudi poskušamo povezovati na ta način. Spoštujemo vse vere, v besedilih ne zavzemamo večjega stališča do ene ali druge. Ker je glasba univerzalni jezik nam pomaga prenesti to sporočilo končnemu poslušalcu, še posebno pa v metalu pa čeprav so te teme tabu. Nikakor pa nismo "white" metal bend in nismo religiozni metal bend. Večina v bendu nas sploh ni vernih, verjamemo pa da je metal odlična glasba za predajanje sporočil. Ni važno kakšnih.
RL/RH: Ste se odločili, da boste tako sporočilo v vašo glasbo vnesli zaradi situacije, ki trenutno vlada na Bližnjem vzhodu, še posebno v Izraelu?
Yossi: Že ko smo začeli pisati naš prvi material... skupaj smo že 20 let... že na prvem albumu, Sahara, smo govorili o sovraštvu med muslimani in kristjani, kristjani in Židi. Edina stvar, ki se je spremenila v vseh teh letih je, da smo le še bolj osredotočeni na to kar hočemo povedati. A to isto sporočilo prenašamo že od zgodnjih devetdesetih.
RL/RH: Bili ste eden prvih bendov, ki je združeval tradicionalno folk glasbo Bližnjega vzhoda in metal, nato pa je nastalo kar nekaj skupin, ki igrajo glasbo na tak način. Melechesh in Nile sta le dve od teh. Menim, da bo v prihodnosti nastajalo še več podobnih bendov saj je taka glasba za nas zahodnjake zanimiva že zaradi uporabe različnih lestvic in podobnega.
Yossi: Orphaned Land tako glasbo igramo že od leta 1991. Sicer pa menim, da je odlično, da se pojavlja vedno več takšnih skupin, v ponos nam je, da smo pionirji tega žanra. Lepo je videti, da take skupine obstajajo po celem svetu, v Evropi, na Bližnjem vzhodu, v Kanadi, nekaj jih je celo v ZDA. Skoraj vsak teden slišim za novo skupino, ki preigrava "middle-eastern metal".
RL/RH: Verjetno se bo v prihodnosti ta žanr še širil in razvijal, saj je nenazadnje še precej neraziskan in neizrabljen.
Yossi: Se strinjam in gotovo je prostora še za mnogo bendov.
RL/RH: Koncept novega albuma govori o "ORwarriorju", bojevniku luči in mislim, da se prav zaradi tega dotakne vsakega posameznika. Za nekoga je lahko ORwarrior Bog, za drugega pa Neo iz Matrice (smeh). Kako bi ti z lastnimi besedami razložil ta koncept?
Yossi: ORwarrior je lahko vsak, lahko si to ti, mislim pa, da je to vsak moški in ženska, ki živi svoje življenje in počne to kar ima rad. In to na način, da ne škoduje drugemu ali da drug ne škoduje njemu. Večina ljudi je takih. Če hočeš živeti preprosto življenje, biti glasbenik ali biti novinar kot si ti, se moraš za to truditi. Ironično je, da so v življenju najlažje stvari ponavadi najtežje. To je bistvo zgodbe o bojevniku luči, je zgodba vsakega posameznika, ki ima padce in vzpone. Tudi življenje valovi, enkrat je lepo drugič spet hudo. Plošča te ponese skozi različna obdobja življenja bojevnika luči, vse do vrha, ki ga predstavlja večni boj med dobrim in zlim, kjer mora vsakdo izbrati ali bo ostal zvest sebi in svojim načelom ali ne.
RL/RH: ORwarriOR je precej dolga plošča, ki jo je v današnjem norem svetu že težko poslušati v miru in v enem kosu. Meni je nekajkrat uspelo in ta ura je minila nenavadno hitro. Je bil morda vaš cilj poslušalca na nek način prisiliti, da se usede in v celoti posluša ploščo?
Yossi: Album je dolg točno 78 minut in 32 sekund (smeh). Originalno so bili sicer materiali še daljši, nazadnje smo bili pač omejeni s kapaciteto cdja (smeh). Nekaj materiala smo tako morali celo skrajšati. Ko si prej vprašal zakaj je trajalo tako dolgo, da smo posneli ta album je glavni razlog gotovo to, da smo veliki perfekcionisti, hoteli smo, da je rezultat tak kot smo si ga predstavljali. Nismo sprejemali kompromisov in če je album dolg, je to zaradi tega ker smo tako hoteli.
RL/RH: Že Mabool je za vas pomenil veliko prelomnico, z novim albumom pa postajate po svetu še bolj prepoznavni, k temu je gotovo veliko pripomogel tudi vaš nastop v dokumentarcu Sama Dunna, Global Metal. Kako pa vidite Orphaned Land v prihodnosti?
Yossi: Prihodnost za nas je zelo zaposlena (smeh). Leta 2010 je bilo za skupino odlično, po izdaji albuma smo igrali po celem svetu, na več kontinentih smo odigrali več kot 80 koncertov. Bili smo na več evropskih turnejah in dveh ameriških. Igrali smo na večini večjih evropskih metal festivalih - Wacknu, Brutal Assaultu... Ko zaključimo turnejo z Amorphis pa se vračamo v Tel Aviv kjer bomo posneli naš prvi DVD, ki bo obeležil 20. obletnico našega delovanja. Na koncertu, ki ga bomo snemali bo več gostov, med drugimi tudi Steven Wilson in Greg Mackintosh iz Paradise Lost. Za tem nas čaka manjša turneja po Turčiji in v letu 2011 že nekaj potrjenih koncertov.
V tem trenutku je v sobo prikorakal vokalist zasedbe Kobi Farhi, se opravičil za zamudo, prisluhnil najinemu pogovoru in počakal, da je prišel na vrsto še on (op.a.)
RL/RH: Za bonus cd novega albuma ste posneli zanimivo skladbo Esterabim s turškim pevcem, ki precej štrli izmed ostalih komadov.
Yossi: Ja, hehe. Kot si rekel, ta komad je bonus komad in ni mišljen kot del albuma. To je priredba, ki smo jo priredili na naš način, v originalu pa jo izvaja boter turškega rocka Erkin Koray. Bil je tako prijazen, da se je ponudil, da skupaj s Kobijem odpoje ta komad. Da smo posneli ta komad pa smo se odločili zato ker ga pogosto izvajamo na naših koncertih v Turčiji in je nekakšen "hommage" našim turškim fenom.
RL/RH: Vprašanje glede vokalov zate Kobi. Na albumu uporabljaš več vokalnih tehnik od growlanja, šepetanja, zborovskega petja pa do čistih vokalov. Prav tako poješ v večih jezikih, prvič tudi v arabskem jeziku.
Kobi: Čisto prvič ne, res pa je da je to najdaljše in najtežje besedilo kar sem jih doslej odpel v arabščini. Da sem ta komad odpel pravilno, s pravilnim naglaševanjem in vsemi poudarki sem opravil mnogo snemalnih in vanj vložil veliko truda. Arabščina je bila velik izziv in vesel sem, da so mi tudi Arabci povedali, da sem odpel zelo dobro (smeh).
RL/RH: Žal smo prišli do zadnjega vprašanja, zahvaljujem se vama za intervju in vama želim odličen koncert. Povsem na koncu albuma čaka močno sporočilo "Evolve thy self, and lose all hate/So a heaven you may create", ki ga sam vidim kot sporočilo za vsakega posameznika, da ustvari svoja lastna nebesa, svoj lasten ideal. Kako bi to sporočilo prenesel vašim slovenskim fenom?
Kobi: Če vprašaš mene je tako kot si to videl ti popolnoma pravilna interpretacija. Prihajamo iz kraja konfliktov in če si ustvariš lastna nebesa in opustiš sovraštvo, je to tako kot da bi položil temeljni kamen palače v kateri ni sovraštva. Ljudem smo hoteli sporočiti točno to kar si razumel ti.
Fotografije: Nina Grad
Intervju je nastal v sodelovanju Rock Hard Slovenija in RockLine.
na vrh