Četrtek. Dež se je že malo polegel. S snemalno ekipo RTV-ja smo prišli do kluba K-4 kakor je bilo dogovorjeno- ob petih. Pripravili smo vse potrebno ter čakali na prihod članov skupine Father. V sosednjem prostoru so tehniki pripravljali osvetljavo za večerni koncert. Oder je bil še vedno povsem gol, brez inštrumentov, brez bobnov in brez ojačevalcev. Rahla zamuda. Fantje naj bi prišli vsak trenutek. Baje so imeli manjše zaplete na meji. Klasika! Potrebno bo pač počakati. Mislil sem, da bodo zvezdniško vzvišeni, saj je bila nedavno za njimi zelo odmevna in uspešna angleška turneja. Kritiki jih kujejo v zvezde. Fani jim pojejo hvalospeve. Izdali so komercialno uspešen prvenec z naslovom Inspirita. Priznam! Imel sem pomisleke glede vsega, a so bili vsi dvomi kmalu odplaknjeni. Pred klubom se ustavi bel kombi. Ven pride tokrat šesterica, ki predstavlja nocojšnje jedro skupine Father. Nasproti nam prikorakata dva nasmejana, humorna in zelo pozitivno naravnana fanta. Basist Franjo Jardas je precej drugačen kot sem si ga predstavljal. Predvsem so mu, z razliko od tega, kar sem videl na fotografiji na albumu, zrasli lasje. Pevec Mihael Prosen pa izgleda umirjeno, a vseeno nekoliko plašno. Kot da ni vajen medijske pozornosti. Sežemo si v roke in kmalu začutim, da je energija tokratnega intervjuja prežeta s pozitivo, z iskrenostjo ter voljnostjo na obeh straneh…
Sandi: Najprej lep pozdrav ponovno v Sloveniji. Zadnje čase ste precej koncertirali. Zadnji večji koncert ste imeli v Angliji. Kakšni so vtisi?
Franjo: Naši ali od Angležev?
Sandi: Seveda vaši…
Franjo: Naši vtisi so super. Videli smo malo sveta, v tej Meki rock'n'rolla z imenom Anglija smo odigrali štirinajst… Ne! Pardon- trinajst koncertov v trinajstih različnih mestih. Dobro smo bili sprejeti. Velika fešta, velika zezancija in spomladi ali poleti se ponovno vračamo, po vsej verjetnosti, v Anglijo. Naš trud je rodil plodove, pa smo zelo veseli… Ja!
Sandi: Je bilo na vaši strani kaj treme? Konec koncev ni ravno vsakodnevna praksa, da se igra v Angliji…
Mihael: Ja, seveda je bilo malo treme in strahu ali bomo zdržali toliko koncertov naenkrat. Igrali smo pet dni zapored, sledil je dan počitka, pa spet štirje dnevi igranja… Tega še nismo počeli, da bi imeli štiri koncerte v petih ali šestih dneh. Prav v Sloveniji smo sicer odigrali svojo prvo pravo turnejo… Bal sem se predvsem za svoj glas, če bom zdržal ta tempo ter zmogel peti. Potem pa… Dobro smo se pripravili, pazili in skrbeli en za drugega ter na vse ostalo. In vse je šlo dobro mimo! Resnično- od prvega do zadnjega koncerta smo ohranili isti nivo. Sleherni koncert smo odigrali kot da bi bil zadnji v življenju. Dali smo vse od sebe, ljudje pa so to resnično opazili!
Sandi: Še vedno koncertirate v podporo svojemu prvencu Inspirita, katerega so fenomenalno sprejeli kritiki, mediji in poslušalci. Lahko poveste besedo ali dve o konceptu, filozofiji, ki se skriva za ploščo? Kakšna so vaša osebna prepričanja in razmišljanja? Kakšna je Father filozofija?
Franjo: (smeh) No ja… V principu se vse vrti okoli ene stvari, to pa je sledeče: bodi samosvoj, verjemi vase
Mihael: …in v zebre (smeh)
Franjo: …Verjemi v ljubezen in rockaj dalje! (smeh)
Mihael: Mislim filozofija… Album je dober, takšni smo želeli tudi da so koncerti- da imajo začetke in konce, da imajo prav tako tematiko. Kot tudi besedila… Tisto glavno, okoli katerega se vse vrti je to, da počnemo nekaj svojega, sebi lastnega. Da smo izvirni in originalni. Karkoli počnemo, poskušamo izvesti na svoj način- nočemo zveneti kot nekdo drug. Iz sebe skušamo iztisniti ali pa izvleči tisto iskrenost, ki je v nas, tisto kar je v nas. To je tudi razlog, zaradi katerega smo nastali. Prej smo imeli vsi svoje skupine na Hrvaškem in prav v Sloveniji- spet smo pri povezanosti s Slovenijo- smo Father nastali. Kmalu po tem, ko smo v Ilirski Bistrici videli eno skupino Laddio Bolocko…
Franjo: …ki žal ne obstajajo več…
Mihael: Da… To so fantje, ki so igrali v skupini Mars Volta in v At The Drive-In. Ta koncert nas je povsem zdelal. Zgodilo se je, da smo razširili svoje vidike na glasbo ter poskušali iz sebe izvleči res tisto najboljše in podobno, to pa se je znašlo na tem albumu. Tako pa bomo delali tudi v bodoče, na naslednjem albumu. Kar zadeva pa promocijo albuma: to sta zadnja dva koncerta, ki smo jih načrtovali za promocijo plošče. Uspeli domala vse, kar smo načrtovali narediti. Predstavili smo ga tudi zunaj domovine, na ozemlju bivše Jugoslavije, tako da za sedaj ne moremo tukaj nič več narediti. Samo izdati novo ploščo ter igrati po vseh državah, po katerih bi bilo potrebno igrati- po Italiji, Avstriji, Nemčiji. Postavili smo si cilj, da do izida naslednje plošče čimveč igramo po Evropi, da tam ljudem pokažemo material, ki kot takega ni moč več dobiti… Saj veš kakšna je distribucija…
Sandi: Veliko ali bolje večina materiala izhaja iz demo posnetka Vasaii, ki je direktni predhodnik albuma.
Franjo: Na albumu je v bistvu sedem posnetkov z demo albuma…
Sandi: Kako pa napreduje pisanje novega materiala, priprava nove plošče? Do zdaj ste imeli veliko koncertnih obveznosti- kako je bilo s časom za pisanje materiala?
Franjo: V bistvu je ves ta čas časa precej malo na voljo. Med predstavljanjem albuma ga je bilo zelo malo. Pričeli smo idejno zbirati material za veliko pesmi, veliko je idej, veliko ambicij za nove pesmi, samo časa ni in ni bilo. Zdaj smo sklenili v bistvu britansko turnejo. Imamo še štiri koncerte v posvetitev vrnitvi s turneje. Po naših ozemljih- v Zagrebu, Rijeki, Ljubljani in Puli. Po tem pa se zaklepamo v naše zaklonišče, garažo… Moramo! Tako! Samo voda, kruh in pariška salama… Nič! Zaklenili se bomo in poln gas. Volje imamo veliko. A veš, da nismo naredili niti ene nove pesmi, tako v celoti, kompletno in konkretno, že celi dve leti. In nato ti grejo ideje iz glave in ušes…Tega enostavno ne moreš zadrževati v sebi. Pršijo na vse strani, nismo pa mogli storiti čisto nič. Res! Zaradi potovanj naokoli, pa koncertov, vsak ima svoj…
Mihael: Fakultete, pa delo… Težko se je uskladiti, a je potrebno…
Sandi: Inspirita zveni fenomenalno. Zastavili ste si svojo smer, po kateri greste dalje. Ali se vam dozdeva, do kje bi lahko eksperimentirali, da bi storjeno predstavljalo še vedno Father? Kje so meje, za katere bi lahko rekli "Na tej strani smo še vedno Father, onkraj tega pa Father enostavno ni več"?
Franjo: Mi sploh ne razmišljamo o tem. Že zdaj nas ob delu zanese in kamor nas nosi, katerikoli del, je naša pot. Tam se tudi ustavimo, če mislimo na pesmi… Špekulirat zdaj o omejitvah… Ne vem. Eto!
Mihael: Zbrali se bomo. Zberemo se dva ali trije in naredijo nekaj… Pa druga dva… Tudi sam imam nekaj pesmi, ki so v zametkih in čakajo, da jih ustvarimo. Že celo življenje sledimo kar nas zanima, poslušamo glasbo, gremo do nekih skrajnih meja. Mej pravzaprav ni, kdo pa ve kako bo na koncu vse izgledalo… Lahko, da bo iz vsega nastal emo… (smeh) Šalim se.
Franjo: V svojem bistvu smo… Igramo trdo glasbo. To je tisto, ob vsem ostalem, enkratno in fizično izkustvo, ki nas čisti, ko igramo glasno in trdo. V principu pa vsak izmed nas posluša glasbo od Björk do Pantere, Beatlesov, Halida Bešića… Ali ga poznaš?
Mihael: Sej štekaš?
Franjo: Vpeljani smo tako v vse to. V vse skupaj. To preizkušamo z našo… Prizmo… Vzamemo in naredimo nekaj svojega, a z zavestjo o vseh vplivih. Kot si sam rekel- ne vem kam nas lahko odnese. Upam da v dobro smer.
Mihael: Razlike je čutiti iz pesmi v pesem. Različne smeri, ki tvorijo celoto. Bomo videli…
Franjo: Morebiti bo še bolje od Inspirite…
Sandi: Kaj pa plani, načrti za Father- kratkoročni in daljnoročni?
Mihael: Načrt je naslednje: po koncertu v K-4 imamo v Puli zaključni koncert ti. Povratniške turneje iz Anglije. Nato pa, kot je rekel že Franjo, se bomo zakopali v prostor, igrali, delali nove pesmi. Dogovorjenih je še nekaj koncertov. Planiran je tudi Beatles revival band. Igrali bomo Beatlese, pa nekaj festivalčkov, kar pa je primarno- to so nove pesmi, v tretjem mesecu pa se vračamo v Anglijo na turnejo, ker smo bili povabljeni s strani vseh teh klubov, zainteresirani pa so tudi nekateri posamezniki, tako da bomo morebiti prodali licenco za Inspirito. Obstajajo indici za to. Julija smo povabljeni spet v Anglijo, na en festival, kjer bomo celo headlinerji. Tako da… To je tisto, kar imamo začrtano kot plan: celo naslednje leto bomo poskušali uresničiti in odigrati čimveč koncertov po Evropi. To nam je, mislim da, glavni cilj: Anglija, Nemčija, Avstrija… Da poizkusimo tam odigrati čimveč za čimveč ljudi ter da vidimo neposredne odzive.
Franjo: To so daljnoročni načrti. Kratkoročni pa so zdaj takšni, da gremo vsi skupaj popiti pivo! (smeh) Eto… Eto… To bi bilo fino!
Sandi: Hvala za intervju!
Franjo: Hvala vam!
Mihael: Pozdravili bi samo še Dejana Radičevića, ki je zmiksal našo ploščo. Njemu gre vsa zahvala.
Franjo: Yessss!!!
Sandi: Hvala fantje!
Franjo: Pa vam vsem tudi! (smeh) Danke schön!
foto: Jani Lah
na vrh