Ko govorimo plodni grudi glasbenega ustvarjanja na Hrvaškem, se nikakor ne moremo distancirati od urbanega zaledja obmorskega kvarnerskega epicentra glasbene tektonske prelomnice in zaledja luke Rijeka. Reka je enostavno mesto, kjer je glasbeno dogajanje doma, dokaz za to pa je kar pisan niz imen, ki so se v tamkajšnjih zakloniščih in kleteh ter garažah kalila v dolgih desetletjih. Spomnimo le na Termite pa na Let 3 ali pa na nekaj novejšega in glasbeno povsem prikrojeno časom, v katerih kohabitira naša pisana izgubljena generacija - denimo na skupino Father. Prav slednji so eden tistih dejavnikov, zaradi katerih človek tako zlahka pozabi na čas in definiranje ljudi z mejami, ki so med nami. Meje so nevidne in kot take ne bi obstajale, če jih ne bi kovali ljudje sami v svojih glavah, kot glasni kritiki tako deljenega sveta kot razosebljenih odnosov pa so tudi reški mladci, ki že od preloma tisočletja kujejo pojem dobre glasbe s hrbtenico in poglobljenim smislom. V tem času je svet dočakal njihov prvenec Inspirito, pet let po njej pa se je zgodila nova epoha rocka, katere odraz je tudi zrela naslednica prve plošče - plošča One Eon, katero so v maniri marljivih garačev prišli predstaviti pred sicer maloštevilno, a predano publiko v ljubljanskem Ortu. Pet let je časovna premisa, v kateri se je zgodilo marsikaj, obenem pa je v dejavniku evolucije in glasbene ter mentalne Father (r)evolucije prišlo do prevrednotenja vrednot, do zorenja in do razodetij, o katerih je za naš portal v zavetju zaodrja tik pred koncertom z veseljem spregovoril karizmatični pevec skupine Father Mihael Prosen.
RockLine: Prav vesel sem, da po nekajletnem čakanju lahko vnovič nadaljujemo razpredanje miselne niti, ki sva jo začela razpredati pred skoraj petimi leti. Čas je tekel, tako me prav zanima kako ste, kako je z vašim počutjem in kaj bomo lahko pričakali na odru danes zvečer?
Mihael Prosen: Mi smo dobro, pet let starejši, kar čutimo po bolečini v svojih kosteh in tudi hrbet ni več tako neobčutljiv na napore in skakanje kot pred petimi leti (smeh). Po pravici povedano smo danes kar malce prehlajeni, kot se času sprememb spodobi. Prav včeraj smo nastopali v Zagrebu in smo sedaj temu primerno malce zdelani, ker pa smo svoje delo dobro opravili, ni kaj pripomniti. Koncert je bil enkraten, kar moramo nedvomno ponoviti tudi danes. Drugo nam niti ne preostane!
RockLine: Pričakovali bi, da se v sedanjem času kar tre koncertov, a zaenkrat kot kaže lista precej redkih koncertov delate kar malce selekcijo? Ni ravno toliko datumov, da bi lahko sklepali, da ste si zastavili nalogo odigrati vse na "ful gas"?
Mihael: Ni več čas, v katerem bi lahko delali tako, kot mi hočemo. Organizatorji koncertov so prav obskurno ziheraški in se lahko le redkokdaj in vse redkeje človek dejansko dogovori za kvaliteten koncert. Vse se meri po tem, koliko se bo kart prodalo in koliko ne. Promocija takšne bolj sočne in trde glasbe je vse slabša in temu primerna je tudi pogostost koncertov. Če bi bili pred štirimi ali petimi leti, ko smo celotno stvar zagnali, smo imeli že v samem začetku 15 povabil ne da bi mi karkoli rabili okoli iskati. Danes je vse slabše in medijsko je vse zadušljivo in zapolnjeno s sranji, tako lahko žal potrdim, da je sedanjost vse prej kot dobra - še več: prišlo je do občutnega poslabšanja.
RL: Ob zadnjem obisku je bila klima s tedaj še svežo Inspirito res izjemna in pozitivno naelektrena. Tedaj ste svoje seme glasbene duhovnosti šele sejali med množice, pa sem dobil občutek, da je bil sprejem izjemen- pri kritikih in pri narodu. Tako me kar čudi, da se niso stvari obrnile malce bolj vam v prid in stekle malce hitreje ...
Mihael: Misliš na to, zakaj nismo prej začeli s promocijo One Eona?
RL: Morda bolj to, da sedaj, ko se publiki predstavljate že z drugo ploščo, da bi se vam lahko vrata morebiti malce lažje odpirala ...
Mihael: Mislim, d aje problem v tem, da je med obema ploščama minilo pet let, kar si ne smejo dovoliti niti velike skupine - kaj šele Father, ki smo začeli s prvencem šele igrati. To je bila naša največja napaka, na to pa nismo imeli nikakršnega vpliva. Menjali smo bobnarja, igrali turnejo po Angliji, ki nam je, ker smo jo popolnoma sami organizirali, požrla morje časa. Ta čas je dejansko minil kot bi mignil, ker pa smo se potem lotili še pisanja skladb, sami pa za pisanje potrebujemo kar precej časa, da združimo energije, še več nam je pa časa vzelo studijsko delo ... Vse se je zavleklo in tu je največji problem, ki nas je zdelal. Če bi ploščo izdali leta 2007 ali pa 2008 bi bila zgodba popolnoma drugačna, sedaj pa bi predstavljali že tretjo ploščo, tako pa nas je prehitela ena generacija, ki je zgubljena. Tako lahko kalkuliram, da danes tukaj v Ljubljani ve za skupino Father 80 % ljudi manj kot bi vedelo sicer in to je glavna težava ... Sedaj moramo lepo vse od začetka gradit in ne čakat na 2015, da posnamemo tretjo ploščo.
RL: Kot si že omenil, ste imeli sedaj kar konkretno obdobje sprememb. Ena večjih sprememb je v skupini vsekakor menjava za bobni. Kako to, da je prišlo do tega?
Mihael: Prejšnji bobnar je odšel iz zasedbe, kar je povsem preprosto, ker pa se stvari med nami niso ujemale in ni bilo vse v redu, je bilo to nujno. Če ne bi odšel odšel Saša (Vukosav), bi odšel nekdo drug. Nekaj je bilo potrebno spremeniti in tako je on prvi dvignil sidro, mi pa smo šli v iskanje novega člana, ki smo ga našli po daljšem iskanju. To je trajalo pol leta, ko pa se stvari uredijo in utečejo je za tabo takoj že eno leto, ampak splačalo se je. Marko Jurić je bobnar, ki sem ga prvič videl igrati leta 2008 in takoj sem si rekel: "Ko bi ta človek igral z mano ..."
RL: Kakšen pa je njegov pedigre?
Mihael: On je igral v Gibsu, Gastonu, ki so reške zasedbe. Še dandanes igra v Belfast Food in v Beatles Revival Bandu, ki so malce drugačni od tega, kar mi počnemo, Marko pa je bil od nekdaj alternativec in profesionalec. Njemu so bili od nekdaj vzorniki Soundgarden in Helmet ter podobne skupine - denimo Tool - kjer so bili od nekdaj bobnarji izvenserijski. Ko je prišel na poskusno vajo je povedal, da ima še dva benda in da upa, da vemo, da ne bo lahko, a da bi z nami rad sodeloval. Mi smo na to pristali, saj nam je bilo pomembno le, da nadaljujemo z ustvarjanjem glasbe in nam je bilo povsem nepomembno ali bomo še nastopali ali ne, ker smo dosegli res nizko raven samozavesti. Edini cilj, ki smo ga imeli, je bil, da posnamemo skladbe, ki bi jih poprej še obrusili - drugo ni bilo pomembno! Ko je prišel Marko na probno vajo pa je napočil tisti čarobni trenutek, ko enostavno veš, da je to to in tako se je zgodilo naše novo rojstvo.
RL: Kako je s sinergijo v skupini sedaj, ko ste dobili novo srce?
Mihael: S transplantacijo smo dobili novo hrbtenico ... (smeh)
RL: Pa vendar - ko primerjam Inspirito in One Eon je jasno, da je neka skupna točka vidna, pa vendar gre za nadaljevanje in nadgradnjo. Kako jo ti občutiš in kakšna je bila evolucijska pot od Inspirite do One Eon?
Mihael: skladbe so morebiti bolj kompleksne, ampak bolje sestavljene. Na inspiriti je blo morda recej kaosa, kar danes občutimo na parih skladbah. A veš kaj je bistvena razlika? Že ko smo snemali inspirito smo vedeli kje so napake in hibe. Po snemanju plošče One Eon pa niti eno leto po odhodu iz studija nimam niti ene same zamere ali pomisleka. S celotno zgodbo smo zelo zadovoljni in dejansko ni nič takega, kar bi želeli spreminjati. Na Inspiriti smo že med samim snemanjem vedeli, kaj bi spreminjali, a je bilo prepozno, ker smo že ustvarjali. Inspirita je za nas odličen album, krasen začetek, ki je stkal izvrstno podlago, One Eon pa je bolj zrel plod našega dela, ki zveni dejansko tako, kot nam je to povšeči. Pet let smo starejši in to nam sedaj bolj paše, sicer pa igramo tako stare kot tudi nove skladbe. Ne moreš imeti neke skladbe manj rad, saj so to tvoji otroci, ampak veš vedno, da bi lahko stvari z malce več izkušnjami že prej zvenele bolje. Če ne drugo bi se drugače lotili snemanja. Prvenec smo posneli v sedmih dneh, druga plošča pa se je marinirala sedem mesecev ... (smeh) Razlika v zvoku in kvaliteti je očitna, marsikaj pa smo lahko še izboljšali v studiju. Da bi vedeli, d abo tako zvenela tretja plošča, bi takoj podpisali pod to ...
RL: Seveda pa upamo tudi na izboljšave, za katere je v vašem delu vedno prostor ...
Mihael: Pa seveda, saj je vedno prostora za rast. Seveda je vedno prostora za izboljšave, saj drugače dleo nima smisla če gre le za stagnacijo ...
RL: Kaj pa ideje in smernice, iz katerih si se lotil pisanja plošče One Eon? Kaj pomeni One Eon zate in za fante iz zasedbe?
Mihael: V šali pravimo, da je ime One Eon ustrezno, ker nam je bil za izdelavo plošče potreben cel eon časa ... (smeh) Naj pri tem tudi ostane, saj tisti, ki ga teksti in sporočila zanimajo, bo prebral tekste in smisel enostavno sam dojel ter se dokopal do njega. Naše lirike ne bi vsiljeval in razlagal. Teksti so ljubezenski in odražajo tudi družbene razmere in odsevajo to, kar se v današnji dobi dejansko dogaja tako pri vas kot pri nas- o teh stvareh pišem na svoj način, ki včasih ni tako direkten, spet drugič pa tudi je. Kdor šteka,bo dojel, kdor pa ne pa ... Tako je bilo tudi na prvi plošči: pol skladb je družbeno kritičnih, pol pa ljubezenskih in gre za raziskovanje srčnih bolečin - bodisi starih ali novih ljubezni to ni pomembno, deloma pa nas aznamujejo tudi izgube, ki nas v vsakdanu doletijo po svoji nuji bivanja in minevanja. To je najbolj konkretno kot se mislim v to spuščat.
RL: Prva skadba, katere smo bili plošče deležni je bila Eleanor Rigby. Na svoje statve predelovanja ste postavili skupino The Beatles: kako to? Zakaj prav njih?
Mihael: Eleanor je slučajno padla v naše kolesje. Franjo (Jardas, basist, op.p.) je velik oboževalec liverpoolskih legend The Beatles in tako je vedno vlekel vzporednice - kot Apocalyptica predelujejo materijo prvinske in stare dobre Metallice na godalih, je sam vedno želel narediti godalno Eleanor v trdozvočni maniri. Gre za obratno sorazmerje in to ga je od nekdaj privlačilo, ko pa se za nekaj zapne, ne zna, tako kot jaz ne, od tega odstopiti in ko smo potrebovali nekaj, da predstavimo našega novega bobnarja ter se vrnemo v življenje, je bila to enkratna iztočnica. To skladbo smo negovali in porodili prav za nastop na koncertu The Beatles Revival Benda, ki so nas na koncert povabili kot goste in tu je nastopilo stanje ponovnega vračanja. Ljudje so popolnoma popizdili, ko so slišali skladbo - tokrat v dobrem smislu. Eleanor smo tako igrali še na parih koncertih kot predelavo, nato pa na koncu vse posneli. Nismo nameravali posneti ploščo, ki bi se šlepala na predelavi, zato smo jo dali na zadnje mesto na plošči, da do tega ne bi prišlo. Verjetno jo tudi ne bi izdali na plošči, a bi bila škoda, ker je skladba res zadihala in je res izjemna skladba. Prav tako je za nas izvedelo veliko ljudi, pa čeprav niso v metaskih vodah, vsi pa poznajo The Beatles in to skladbo, tako so kvalitetno zagrizli v to vabo in to je super. Zaradi tega se ni spremenila naša fan baza niti nismo s tem načeli niti naših pričakovanj. Leta 2008 smo skladbo posneli, leto kasneje pa bi moral iziti album, ki pa je luč sveta ugledal žal šele konec leta 2010. Eleaonor zveni celo drugače od plošče in to je bila po našem mnenju dobra poteza.
RL: Čeprav gre za odpadniško potezo in ni vaš avtorski otrok, je posinovljenec s pravo Father dušo, pohvalil pa jo je tudi Bruce Dickinson. Je tako tudi spoznal Father in Inspirito?
Mihael: Inspirito je predstavil s skladbo Vasaii, z Machino in Emon, ki jih je predstavljal kar trikrat, mi pa smo to slišali šele tretjič, ko je na to opozorila prijateljica iz Anglije. Elenor je predstavil po tem, ko smo že bili na zvezi in vedeli smo, da je najboljša promocija, ki si jo lahko le želimo, da nas v svoji oddaji predstavi in kot prvi napove prav Bruce Dickinson. To so zagrizli vsi mediji in kaj čmo - na vse karte je potrebno igrati, saj so postali vsi mediji tako gluhi na to, kar mi igramo - tršo glasbo. Ne vem, kako je pri vas v Sloveniji, a na Hrvaškem je to totalno spregledano. Mediji so na vižo kdo je koga pogedal, ali je Severina pljunila na tla, jo je kdo posnel, je kdo kje prdnil in podobno ... Ni več prostora za kvalitetne skupine, ki niso naklonjene in nagnjene k ekscesom. Preprosta resnica je, da se gledajo rdeče preproge, ekskluziva in tu ni prostora niti za nas niti za podobne projekte in skupine. Tako moraš bodisi nekomu jebat mater v skladbah, moraš kaditi marihuano v skladbah ali pa nekoga naguzit. Ker pač ne počnemo ničesar od prej opisanega in smo zvesti svojemu receptu iskrenosti, ker ne počnemo stvari ... Obstajajo skupine, ki o teh stvareh iskreno pojejo in so humorne - vsaka jim čast in priznajmo: to je njihov čas. Nam pa se dozdeva, da je naš ča minil ali pa bo šele nastopil. Ni ravno bajno, če sem lahko iskren ...
RL: Kako to, da čutim malce pesimizma?
Mihael: Jaz sem bil od nekdaj pesimist ... (smeh)
RL: Ne vem če, ker prvič sem imel občutke, da si kar vrel od optimizma ...
Mihael: Mar resno? Iskreno povedano sem zelo zadovoljen in srečen ko počnemo, kar počnemo. Slehernega koncerta se celo bolj veselim kot leta 2005. Takrat sem gojil ogromna pričakovanja, a so bili rezultati, razen na koncertih, manjši od pričakovanega. Koncertno smo se res dobro odrezali ...
RL: Mene ste koncertno sezuli z nastopom, ki sem ga videl v K4.
Mihael: Koncert v K4 je bil med boljšimi ...
RL: In ko vas človek vidi na odru v elementu in ko bljujete svojo dušo na dlani in ponujate svoje srce publiki, prav dvomim ,da je kdo, ki bi lahko ostal po videnem hladen ...
Mihael: Kar zadeva to, se ni nič spremenilo! Po včerajšnjem koncertu v Bogalooju lahko povem, da je bilo vse na nivoju in popolna norišnica. Odlično smo mi opravili svoje ter se ob tem zelo zabavali, kar so čutili tudi ljudje in energija zabave je krožila. Bilo je nekaj ljudi iz nekih agencij, ki so bili navdušeni in ne morejo verjet, da smo svojo nalogo dobro opravili pred 150 ljudmi v glavnem mestu Hrvaške, ko bi moralo biti na koncertu 500 ljudi. To vzbuja pesimizem ... Kdor je prišel na koncert - to so ljudje, ki so kupili našo ploščo, majice, oni so naši veliki oboževalci. V Zagrebu nismo igrali nekaj let in ljudje so še vedno prepevali naša besedila. Sprva nisem vedel kaj se dogaja, ko sem slišal odmev. Cela prva vrsta je prepevala tekste v angleščini ... To niso besedila v hrvaškem jeziku, da bi ljufje vse lažje djeli in pomnili. To so naši oboževalci, ki pa jih je malo, kar je škoda, amoak medijski davek je pač takšen ...
RL: Vsem problemom navkljub verjamem, da se bodo stvari prej ko slej uredile. Za prvo upam, da bo prevladalo ... Kakšni pa so kratkoročni in kakšni daljnoročni plani skupine? Kakšne so poti, po katerih se boste Father odpravili na kratki in na malce daljši rok?
Mihael: Sedaj imamo prioriteto v tem, da odigramo ta kratki niz koncertov in konec leta dočakamo v Dubaju, kar nam je res enkratno in super in mislim, da smo edini izvajalec z naših tal oziroma s tal nekdanje skupne domovine ... Ne vem, če je kdo kdaj v Dubaju nastopal?
RL: Razen Srečka Katanca, kar pa je drugače, ker dvomim, da je tam ravno pel ... (smeh)
Mihael: To je drugo ... (smeh) To nam je super, da bomo s tem zaključili ta niz koncertov in nato smiselno obrnili novo poglavje z novim letom. Z januarjem štartamo izdelovanje in skladanje novih skladb, saj ne nameravamo ponavljati že zakrivljenih napak. Potem pa je v planu ena tritedenska turneja po ZDA, na kateri bomo nastopili, upam, na West Side glasbenem sejmu. Upamo, da se nam to posreči, ker na ta sejem prihaja več kot 1.600 izvajalcev s celega sveta - vsi ljudje iz glasbenega sveta, ki karkoli pomenijo, se tam zglasijo in tako bomo poskusili zbrati jajca in oditi na to, čeprav obstaja velika nevarnost, da se tam ne bo zgodilo nič posebnega, saj je strošek res enormen in ne vemo, če bomo to zmogli, v tem času pa imamo misli in dejanja usmerjena k pisanju in ustvarjanju nove plošče. Kot bodo plaste nastajale, jih nameravamo objavljat in to je načrtovana pot skupine Father - čim več, tem boljše!
RL: Še zadnje vprašanje. Mikrofoni so obrnjeni proti tebi in tvoja je zadnja poslanica bralcem RockLinea. Ti sporočaš in izbiraš besede, ki so na tvoji duši ...
Mihael: Na duši imam sedaj to, da bi zaspal in spletel eno kitico, drugače pa ... Poslušajte novo ploščo in jo konzumirajte skladbo po skladbo. Če vam bo všeč ena skladba, pojdite na naslednjo in kdo ve: morebiti vas prevzame celotna plošča. Mi počnemo to od srca in iskreno. Vsi, ki sta jim v mislih in ušesih alternativa in metal bodo v celoti sigurno našli nekaj zase. V vsaki skladbi je svoj svet, ki odraža vplive velikih bendov, ki jih prezentiramo na sebi lasten način in mislim, da nikogar nič ne stane, če da priložnost sebi kot tudi nam.
fotografije: Aleš Podbrežnik
na vrh