RockLine: Kakšen je občutek, ob izidu studijskega prvenca?
Bogdan: Res smo veseli. Resnično smo se trudili zadnje dve leti, da to dosežemo. Vse je začel Jure. On je že pri petnajstih pisal glasbo in jo posnel. Pri dvajsetih sva se poznala in skupaj pričela sodelovati. Treba je bilo skladbe prearanžirati za bend. Ko sva našla basista Roka Druškoviča smo posneli demote pri njemu.
Rok: Demote smo poslali Dejanu Radičeviču. Ta nam je dal iztočnice kako izpiliti aranžmaje. Po tem smo se ukvarjali intenzivno kake dva meseca. Dostavili smo mu posnetke in bil je zadovoljen z njimi. Odigrali smo vse iz "prve". Šele v studiu pa smo se odločili da nadomestimo angleške tekste s slovenskimi. Sprva je bilo vse napisano v angleščini.
Bogdan: V studiu je moral Jure vseh deset skladb na pobudo Dejzija (Dejan Radičevič, producent, op.p.) prevesti in prirediti v slovenski jezik.
RockLine: Jure kako si ti to sprejel, da ti nekdo diktira kaj moraš storiti, čeprav kot umetnik sam določaš kaj želiš izraziti in na kakšen način boš to nekaj tudi izrazil?
Jure: Pri petnajstih letih sem poslušal angleške in ameriške skupine. V angleščini sem pričel pisati verze predvsem zato ker sem takrat še taval v oblakih, da bom lahko na tak način nekaj dosegel v tujini. Potem sem se ozrl na domače skupine, ki gojijo podoben glasbeni slog , kot mi. Vsi izvajajo skladbe v angleščini. Zato sem si rekel, zakaj ne bi mi poizkušali v slovenščini. Tudi občutek je bil dejansko takšen, kot da skušam narediti z angleščino nek poseben vtis na druge in da to dejansko pravzaprav ni bilo tisto kar jaz želim. Na tej točki se nisem počutil več dovolj iskren do samega sebe. Končni učinek je bil celo takšen, da sem lahko prišel zadevi v slovenskem jeziku precej bolj do dna, kot sicer. Tudi občutek je postal nelagoden ob misli, da bi našo glasbo poslušali recimo Angleži in brili norca iz naše prirejene angleščine. Dejziju sem prisluhnil, torej ne razumi napak, to ni bilo storjeno na njegovo zahtevo, pač pa zato, ker sem se sam tako odločil. Zame je bil to zelo koristen nasvet. Obdržali pa smo na tak način tudi svojo originalnost.
Bogdan: Skladbe smo že imeli napisane, posnete, pa takrat še niti ene kitice ni bilo napisane za verze... In zelo težko je pisati verze v slovenskem jeziku, zato je Jure opravil odlično delo.
Rok: Če se zamisliš, kako bi oblikoval nek poljuden verz, ti enostavno pričnejo možgani preklapljati na angleščino....
RockLine: Kako ste izbrali ime skupini? Od kod izvira ideja za ime?
Bogdan: Ime skupine je izpeljanka Juretovega priimka.
Jure: To se je zgodilo zelo spontano. Pa mi sprva sploh ni bilo všeč, a sem vrgel skrbi preko rame in se nehal obremenjevati z imenom. Zaradi mene tudi če bi se imenovali "Hladilnik".
Bogdan: Ker vleče ime Eskobars preveč na Pablo (po znanem šefu mafijskega kartela iz Kolumbije, op.p.), smo hoteli skrajšati ime na Esko, potem pa je Jure pripomnil, da to spominja na znamko sladoleda, ha, ha, ha... kasneje smo že začeli s kombinacijami dveh besed, druga v povezavi z Eskobars in podobno.... Bila je ideja, da bi se imenovali celo Stuff, kasneje pa so nam pravzaprav ime Eksobars dodelili drugi. Preprosto je bilo drugim to ime všeč.
RockLine: Pred kratkim ste postali štiričlanska zasedba. Zakaj ste se odločili za to potezo?
Rok: S Teom se poznamo že celo življenje.
Jure: To je bilo tako. Mi smo imeli svojo skupino, Teo je imel svojo. Oni so igrali priredbe, mi smo igrali priredbe. On so imeli tudi nekaj avtorskih komadov, ki jih je ustvaril Teo. Preteklo je nekaj let, Teo se je razvil v zares vrhunskega kitarista. "Profi" varianta.
Bogdan: na albumu smo posneli tudi aranžmaje za godala, klavir,... pa smo sprva iskali kot dodatnega člana še pianista, a to se nam ni izšlo. Ko pa smo preizkusili Tea, smo že na prvi vaji povsem eksplodirali. Prišla je na plan neka energija, ki je res nismo pričakovali in nad katero smo bili navdušeni, poteza da je Teo z nami se nam je zdela tako odlična.
Jure: Teo je vnesel v Eskobars potrebno dozo ihte. Postali smo precej bolj energični in hrupni. Ne le na vajah, pač pa predvsem na odru. Name vpliva zelo konstruktivno, saj me podžge, na nek način sprovocira, da dajem tudi sam vse od sebe. Svoj maksimum.
RockLine: V bistvu te kot vokalista dodatno razbremeni?
Jure: Natanko tako. Tudi zapolnjuje praznino, ki ostaja v zvoku z dodatno kitaro. Meni pa ostane več prostora, da se lahko osredotočam na svoj vokal.
RockLine: Iz kakšnega zaledja se porajajo ideje za ustvarjanje vaše glasbe?
Jure: Vedno sem užival v stari glasbi. Tudi šestdeseta leta kot so takrat bili The Beatles in The Rolling Stones. Ko sem spoznal Bogdana, mi je on pokazal drugačno glasbo in pričela sva se dopolnjevati. Tako sem prišel v stik z bolj modernimi pristopi v glasbi. Sam sem bil malo staromoden. Starokopiten. Ni se mi bila všečna niti elektronska glasba, sčasoma pa sem spoznal, da moram sprejemati vse zvrsti, kajti le tako lahko napreduješ in se učiš. Razvijaš kot glasbenik. Na nek način zoriš.
RockLine: Ko sem vas spremljal pred Skunk Anansie v Ljubljani maja 2010, pa potem v Orto Baru septembra, se ne glede na to da je drug prostor, druga atmosfera, mogoče čutiti, da ste zrasli za stopničko, da delujete še bolj čvrsto. Sploh pa izstopa pesem ki stre jo v Orto baru odigrali še enkrat v dodatku z naslovom Sobotne noči.
Jure: Ta skladba nas pravzaprav definira. Naš zvok. Ta skladba nas predstavlja. Tudi na albumu izstopa, je poseben, zveni drugače. Prav nobene skupine ne poznam, da bi mu lahko našel neko vzporednico. Zato smo se odločili tudi, da ga izdamo kot singel. Sobotne noči je nastajal tako, da še preden sem se jaz spoznal z Bogdanom, sem delal na instrumentalu. Takrat sem načrtoval cvelo to, da bom imel instrumentalno skupino, da bomo bolj "jazzy" varianta.
Bogdan: Ko sem slišal prvič ta inštrumental, me je v trenutku prevzel. Skladba "ubija v nulo". Vedel in čutil sem , da jo moramo nadgrajevati in delati naprej na tej skladbi. Ko sem dodal svoj "shuffle", je izpadlo kot bi igrali The Clash jazz glasbo. Noro. Te fenomenalne teme, ki jih je Jure spisal, je bilo treba razdeliti in tako je nastal ta fenomenalen komad. So bile pa tudi nekatere skladbe, ki so nam povzročale kar nekaj preglavic, preden smo jih oblikovali v formo, ki nam je bila vsem všeč...
Rok: Denimo Cosmo Blues, to je skladba, ki se sedaj trenutno vrti po radiih.... Izhaja iz funky zasnove
Jure: Na začetku je bil to kantavtorski komad. Bas, kitara in vibrafon. Razvijal se je v funky tirnicah. Potem nas je usmeril "Dejzi". Tudi sam nisem nikoli gojil posebnega navdušenja nad funkom, zato smo zadevo obrnili na bolj plesno - "disco" varianto, tako smo dobili končni učinek vibracije v tej skladbi tipa skupine Franz Ferdinand.
Bogdan: Vendar pa je prav skladba Sobotne noči tisto kar je res naše.
Jure: Da. Večina skladb, ko jih poslušaš na albumu, vključno s Cosmo Blues, deluje zelo prijazno frekvenčnim valovom radia, bolj kot Sobotne noči. A smo želeli izpostaviti našo originalnost, zato smo se odločili, da izdamo prav skladbo Sobotne noči, v obliki našega prvega singlea.
RockLine: Kdo je vključil na album Neisho, kako ste se srečali z njo?
Bogdan: Njo je pripeljal "Dejzi".
Rok: Potrebovali smo nekoga za aranžmaje na skaldbi Zemljin sin. In ona je pripravila te aranžmaje za klaviature.
RockLine: Kako ste sklenili pakt o sodelovanju z založbo Dallas?
Jure: Dejan Radičevič je pripeljal na enega od naših koncertov v Portorožu Mateja Mrčnika. Dejan se je zavedal, da bomo Eskobars potrebovali založbo za izdajo albuma. Težko bi sami kaj storili v tej smeri.
Bogdan: Občutki takrat niso bili ravno navdušujoči. Bilo je pod odrom kakih šest ljudi. Mi pa smo igrali kot bi jih bil poln štadion.
Jure: To je Mrčnika fasciniralo. Ta energija, neobremenjenost. Zato nas je priporočil Dallasu. Tudi kasneje sva se z Matejem zbližala. Imava podoben glasbeni okus. Tudi on je naklonjen glasbi The Beatles.
RockLine: Energija šteje.
Jure: Dejansko. Prazen prostor pod odrom ne sme vplivati na špil. Mi se takrat še bolj poenotimo. Obvezen je kontakt, to zaznavanje med nami. In če bi mi igrali recimo popolno, brez napake na odru in stali pri tem pri miru, kot neki kipci, to ne bi imelo na ljudi prav nobenega učinka. Važen je odklop.
RockLine: Kaj pa Eskobars načrti za bližnjo prihodnost?
Bogdan: Od založbe pričakujemo zelo veliko, vendar pa si sami iščemo priložnosti koncertnih nastopov. Agresivno iščemo špile, pa če magari samo za klobaso in pir.
intervju vodil: Aleš Podbrežnik
besedilo prevedel in uredil: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
na vrh