Dirk Schlächter je desna roka Kaia Hansena - pomembne figure, ki je so-definirala podobo evropskega power metala še v času službovanja pri Helloween, se pravi v prvi polovici osemdesetih. Kai je od leta 1989 šef power metalcev Gamma Ray iz Hamburga. In Dirk Schlächter pozna Hansena, kot svoj lastni žep. Z njim je v ekipi Gamma Ray že od vsega začetka, uradno pa od albuma »Sigh No More« dalje. Prekaljeni basist in kitarist, ki je zadolžen tudi za naloge producenta Gamma Ray albumov je v poglobljenem pogovoru za RockLine razodel kakšno je stanje duha v ekipi Gamma Ray v sklopu nove izdaje Hellish Rock turneje, ki je zasedbo pripeljala v družbi rojakov Helloween tudi v Ljubljano, kjer so Gamma Ray v svoji karieri tako končno nastopili prvič tudi v Sloveniji!
RockLine: Dirk zdravo! Kako se počutiš?
Dirk: Malo sem utrujen. Za nami je dolga pot. Za nami je prevoženih že preko 12.000 kilometrov do tega dne. Vendar je vse okej. Na avtobusu si kratimo čas, si znamo najti zabavo. Veliko se pogovarjamo.
RockLine: To je druga skupna turneja Gamma Ray in Helloween po prvi, ki ste jo izvedli v jeseni 2007? Kako je prišlo do vnovičnega sodelovanja, kakšno je ozadje zgodbe?
Dirk: Ko so se Helloween nahajalai na prejšnji turneji v sklopu promocije prejšnjega albuma, kako se je že imenoval?...
RockLine: "Seven SInners".
Dirk: Natanko…. Ko so Helloween takrat prispeli s turnejo do Hamburga, smo se tam seveda srečali. In povedali so sledeče: »Veste turneja nam gre super, a z vami je bilo mnogo bolj zabavno!« S Helloween imamo zelo dobro relacijo, smo veliki prijatelji. Pa smo si rekli, zakaj vraga ne bi ponovili še ene takšne turneje. Že v letu 2012 smo fiksirali naš načrt, da to storimo. Gamma Ray smo sicer načrtovali, da bomo v tem času spravili skupaj novi studijski album, vendar pa je bil Kai vseskozi zelo zaposlen s svojo novo skupino Unisonic. Tako smo se odločili da pripravimo le EP s štirimi skladbami posnetimi v studi.
RockLine: Če so moji izračuni pravilni je prav na dan, ko nastopate tu v Ljubljani uradno izšel vaš novi EP »Master Of Confusion«. Menim, da je to zelo dobra poteza, saj zapolnjuje to, relativno dolgo časovno obdobje, ko morajo ljubitelji Gamma Ray stisniti zobe in še malo počakati na vaš novi studijski album.
Dirk: Natanko to je bil tudi naš namen izdaje novega EPja. Na njem sta dve novi skladbi, ob tem pa je bilo za nas zelo pomembno da predstavimo s tem EPjem tudi našega novega bobnarja Michaela Ehreja. Stvar je potekala zelo gladko, obe skladbi je prispeval seveda Kai Hansen, skupaj pa smo izpilili aranžmaje. Namen EPja je, da ljubitelji naše glasbe začutijo, kako funkcioniramo Gamma Ray z novim bobnarjem. Obe novi skladbi sta skomponirani v skladu z Gamma Ray tradicijo. Posnetega pa imamo že več novega materiala z Michaelom Ehrejem. V zvezi s tem se bomo posvetili nadaljnjemu eksperimentiranju. Gamma Ray smo izdelani glasbeniki. Posebnih razvojnih presenečenj ne boš prejel z naše strani. Kar vidiš, to dobiš. Vseeno pa nosimo vsi, se pravi vsak med nami v ekipi, v sebi »malega otroka«, ki ga spustimo v studiu na plano, da se izrazi. Zelo radi preizkušamo stvari in za novi albumu lahko napovem, da bo na njem nekaj posebnih presenečenj. Album bo raznolik, seveda pa ne bomo odstopali od našega tradicionalnega Gamma Ray zvoka.
RockLine: Omenil si novega bobnarja Michaela Ehreja. Lahko orišeš vso zgodbo v zvezi z menjavo na mestu bobnarja in kateri so ključni razlogi, da je skupino zapustil dolgoletni bobnar Daniel Zimmerman?
Dirk: Potem, ko je Daniel preživel vrsto let z Gamma Ray, tako v studiu, kot posebej še na turnejah, moram poudariti, da je Daniel dobesedno živel za turneje, smo bili Gamma Ray že od nekdaj soočeni z dejstvom, da je Daniel doma iz Nürnberga. To mesto pa je precej oddaljeno od Hamburga, kjer prebivamo ostali trije v skupini. Daniel je moral opraviti vselej 700km dolgo pot. Tako smo morali posvečati vseskozi pozornost glede časovnega usklajevanja. Veš, ko je Daniel prispel v Hamburg, je prispel izključno zaradi vaj in snemanja. Mi preostali trije, smo se po skupnih vajah vrnili v običajno življenje, se hitro vrnil v utrip mesta Hamburg. Daniel se je počasi začel dolgočasiti z občasnimi nastanitvami v Hamburgu. Bil pa je seveda tudi sit potovanj in prevažanja z enega na drug konec Nemčije. Tudi, ko si na turneji. Veš ti živiš za uro in tričetrt nastopa na dan, ko si na turneji. Vse preostalo je preprosto »pohajkovanje«, ubijanje časa. Želel je spremembo v svojem življenju. Potem pa se je pripetilo ob izteku leta 2011 tudi to, da smo dobili Gamma Ray zelo resno ponudbo, da nastopimo na Nemški televiziji. Poklicali smo Daniela in ga vprašali, če lahko pride v Hamburg, da odigramo nastop. Daniel je odvrnil, da ne more, saj se v tem času odpravlja v studio z drugo skupino. Rekel je, da so ga prosili, če jim lahko pomaga in da žal prav v tem terminu ne bo zmogel bobnati za Gamma Ray. Rekel sem mu, da je ta nastop zelo pomemben za Gamma Ray, vendar pa se njemu ni zdelo tako. Prvič se je torej zgodilo, da, ko smo potrebovali Daniela, ga pač ni bilo. Ker pa je bil ta nastop za nas zelo pomemben, smo morali poiskati zamenjavo. S Kaijem sva premlevala, kdo bi lahko prijel za delo bobnarja. Kai se je spomnil, da je nekoč igral v družbi Uli Jon Rotha. Rekel je, da je bil tisti Rothov bobnar zelo dober. To je bil Michael Ehre. Tako smo ga kontaktirali in mu povedali, da ga potrebujemo za vsega 20 minut pred TV ekranom, za naš živi televizijski nastop. Michael je privolil in takrat smo prvikrat nastopili v postavi z njim. Odlično smo se ujeli, Michael je prišel odlično pripravljen na ta koncert. Potem pa je prišel dan, ko je Daniel izjavil, da bo zapustil Gamma Ray. Bilo je leto 2012, Gamma Ray pa smo imeli zabukirane že štiri nastope na večjih festivalih. Skušali smo ga prepričati naj zdrži, saj gre za vsega štiri nastope, česar je sicer dobro vajen. Odgovor je bil negativen. Daniel je dejal, da želi prenehati. Znova smo se obrnili na pomoč k Michaelu, če lahko pomaga Gamma Ray odigrati te štiri nastope. Ko smo nastopali na drugem festivalu, bilo je v Franciji, sem že dobil občutek, kot da igram skupaj z Michaelom celo vrsto let in ne na vsega dveh koncertih. Stvari so se počasi razvedele naokoli, da smo brez bobnarja. Pričeli so nas spraševati različni bobnarji, če potrebujemo pomoč, ker bi radi igrali v Gamma Ray. Ponudbe so deževale z vseh koncev sveta. Potem, ko smo odigrali te nastope, pa je Kai dejal, da ne bo nikakršnih avdicij na mestu novega Gamma Ray bobnarja, pač pa, da bomo vprašali le Michaela, če se želi priključiti skupini, kot naš novi stalni član. In odgovor je bil seveda pritrdilen.
RockLine: Kai Hansena poznaš dlje časa kot kdorkoli v skupini, h Gamma Ray si pristopil na albumu »Sigh No More«,…
Dirk: Ne, ne. Bilo je prej. Na album »Sigh No More« so me sprejeli v stalno članstvo Gamma Ray. Sodeloval pa sem že na albumu »Heading For Tomorrow«. Na tem albumu sem odigral skladbo Money, prav tako nekaj dodatnih bas kitar za balado Silence. Čeprav sem igral sprva bas kitaro na tih dveh skladbah, sem pristal pri Gamma Ray sprva na mestu kitarista. Preprosto se je tako zgodilo. S Kaijem se poznava od leta 1989 dalje. Srečala sva se na srednji glasbeni šoli. Hamburška glasbena šola za teater in klasično glasbo. Kot običajno, je tudi ta šola poznala počitnice med semestri. V tem času počitnikovanja, pa so se organizirale razne glasbene delavnice, razpisi za nove študente, na njih so se opravljali tudi nekakšni preizkusi, izpiti. Na eno od takšnih delavnic sem se prijavil tudi sam. Oglas sem zasledil v eni od glasbenih revij. Nanjo se je prijavilo 300 glasbenikov, izbrali pa so jih 60. Med temi šestdesetimi sva bila Kai in jaz. To je res noro. V kolikor ne bi bilo tega razpisa, se zagotovo ne bi nikdar srečala. Kai je iz Hamburga, jaz sem bil nastanjen v okolici Hamburga. Ob snemanju prve plošče Gamma Ray, sem se preselili v Hamburg.
RockLine: Skladbe, ki gradijo trenutno set listo Gamma Ray nastopov, ponujajo izreden nabor.
Dirk: Set lista je pravzaprav izpeljanka set liste s turneje v letu 2011 na kateri smo posneli in izdali naš koncertni DVD »Skeletons and Majesties«. K tej smo dodali dve povsem novi skladbi z EPja »Master Of Confusion«, vanje so primešane tudi točke aktualnega albuma »To The Metal«. Sprva smo sicer načrtovali več sprememb, več drugih skladb, a smo bili zadovoljni s tem kar smo imeli in se odločili, da zadržimo njen skrajšani približek tudi za Hellish Rock turnejo.
RockLine: Rad bi te vprašal nekaj o Kai Hansenu. Je oseba, ki lahko hkrati komunicira z Michaelom Kiskejem in Michaelom Weikathom. Za oba vemo, da ne komunicirata že dlje časa med seboj. Kje je Kai podedoval tako spreten jezik diplomacije?
Dirk: Kai je zelo odprt človek. Z njim je lahko shajati. Ima izjemno stopnjo tolerance in pač preprosto. Sprejema ljudi takšne, kot so. Ne glede na to, če ti isti ljudje kuhajo zamere med seboj, ali pa so med njimi ostale stvari, ki niso razrešene, gre Kai preko tega in sprejme dejstva obeh strani. Govorice, ki vse to obkrožajo, pa so zanj irelevantne. Se ga preprosto ne dotaknejo. Oba Michaela, tako Kiske, kot Weikath, sta ekstremno kreativni osebi in Kai rad sodeluje z njima. Kai in Michael Kiske sta se zbližala znova ob projektu Avantasia in na prvi turneji tega projekta.
RockLine: Kateri glasbeniki so te navdihovali, kot mladeniča, da si prijel v roke instrument in se odločil, da se boš ukvarjal tudi sam z glasbo?
Dirk: Name, kot basista, je naredil velik vtis basist Jerry "Wyzard" Seay iz zasedbe Mother's Finest. Še vedno sem velik oboževalec te skupine, zlasti zaradi njegovega načina igranja bas kitare. Sicer pa je zame, če že moram izbirati, prvi na seznamu basistov Stanley Clarke. Izjemno nepredvidljiv, obenem pa tako naraven v vsem česar se loti. V istem motivu bo igral svoje linije vselej drugače. Ima izjemen občutek za ritem. Če pa izberem še svoje idole na poziciji kitaristov, sem bil sprva velik ljubitelj Davida Gilmourja, kasneje sem se navdušil nad Carlosom Santano, v osemdesetih pa me je privlačila fuzija v glasbi. Potem se je od nekod vzel Eddie Van Halen. Obrnil je blues na glavo in ga povsem posodobil s svojo tehniko igranja. Tisti, ki je pa vzel od vsepovsod košček tega in onega je seveda Steve Vai. Ne smem pa zaobiti Franka Zappae in njegovega dela. Zappa je bil resnični genij. Lahko je igral karkoli. Dobesedno karkoli.
RockLine: Gamma Ray ste bili vselej fascinantni po izjemnih predelavah izvirnikov. Predelali ste skladbe vse od Judas Priest, Uriah Heep, Pet Shop Boys, Birth Control, po novem tudi The Sweet,… Od kod ta velika naklonjenost skupine do preigravanja priredb in tudi do snemane le teh?
Dirk: Stvar se preprosto zgodi. Nekdo med nami pride z idejo, ki jo preizkusimo. Vselej nas žene pri igranju skladb drugih izvajalcev radovednost, kako bo nek znan komad kateregakoli izbranega izvajalca izzvenel, ko se bomo svoje predelane verzije lotili Gamma Ray. Ni nujno, je pa navadno tako, da mora biti izbrana skladba, ki jo želimo predelati, všeč vsem v skupini. Preizkusimo jo. Preizkusimo tudi v različnih varietetah, zadržimo pa tisto, v kateri se ujamemo vsi štirje in v kateri se implementira duh karakterja glasbe Gamma Ray. Če nam to ne uspe, potem takšno idejo opustimo in izbiramo druge.
RockLine: Tudi tale intervju se je približal koncu. Ima še eno vprašanje. Kakšni so prihodnji bližnji načrti za Gamma Ray?
Dirk: Dokončati moramo to turnejo s Helloween, potem imamo nekaj festivalskih nastopov. Avgusta pa predvidevamo pričetek snemanja novega studijskega albuma. Konec junija napočijo počitnice. Takrat se moram posvetiti družini. Novi Gamma Ray album, pa bo izšel predvidoma v januarju ali februarju 2014. Še pred tem se seli naša Hellish Rock turneja s Helloween konec oktobra letos v Južno Ameriko. Ko pa bo album zunaj, sledi nova turneja. Headlinerska!
na vrh