Debata s Fishem o špargljih, starševskih tegobah, filmski karieri in vsekakor o glasbi (20

Derek Dick, ki ga bolje poznamo pod umetniškim sinonimom Fish, eden glavnih krivcev in soavtorjev brezčasne Marillion umetnine "Misplaced Childhood" (1985), umetnine, ki je v osemdesetih do konca ustoličila novo vejo rock glasbe, ki mu na tleh Velike Britanije danes pravijo "neo progressive rock". Po odhodu iz Marillion, je Fish izdal kopico visoko kvalitetnih studijskih albumov, ki so zanj vseskozi strogo prepoznavni. Je izjemen možakar. Poln smeha in pozitivne energije, ki ga krasi prirojen škotski smisel za humor. Seveda sem se tresel pred intervjujem kot šiba na vodi, kajti znašel sem se iz oči v oči z glasbeno legendo, katero še posebej spoštujem. Fish je skromen in tega, za razliko od mene, nikakor ne obeša na veliki zvon. S svojo pristno iskrenostjo, umirjenostjo, a živahnim in sila nabrušenim jezikom, ki nam je bil takoj neverjetno dostopen, se je izkazal za fantastičnega sogovornika katerega krasi velik osebni intelekt. Fish je velik ljubitelj narave, skrben očka, filmski igralec in kadar je to potrebno nepopustljiv glasbeni perfekcionist.

Aleš: "Zakaj si se odločil narediti turnejo, na kateri izvajaš v živo celotni Marillion studijski album "Misplaced Childhood"?"
Fish: "Hotel sem oditi na drugačno turnejo, želel sem si sprememb in novosti. "Misplaced Childhood" smo že igrali leta 2001 na Fine Club Convenction festivalu in ljudje so mi rekli zakaj ne ponovim večkrat česa takega. Tako je prišla 20 obletnica izdaje tega albuma in rekli smo si, zakaj ne bi izkoristili te priložnosti?"

Aleš: "Kaj pa tvoji solo albumi, izdal si številne solo albume, zadnjega pred dvemi leti?"
Fish: "Ehm…moj zadnji studijski album "Field of Crows" je bil izdan leta 2004, v naslednjem letu pa preprosto nisem občutil, da bi želel posneti nov studijski album. Enostavno nisem našel pravega navdiha. Preprosto je minilo premalo časa, da bi se nakopičile prave ideje za material, ki bi bil kvaliteten dovolj, da bi lahko predstavljal osnovo za genezo in kreacijo novega studijskega albuma."

Aleš: "Vsi smo zelo navdušeni, da lahko tak kultni album, kot je Misplaced Chidlhood, znova poslušamo v živo na tvojih koncertih! Pravkar si izdal dvojni živi album s te trenutne turneje."
Fish: "Hvala. V lanskem letu sklenil pogodbo z založbo Snapper Records. Najprej je pri tej založbi izšel dvojni "best of" album z naslovom "Bouillabaisse" (v prevodu: ribja juha), ki je vselej izjemno dobrodošla poteza, saj z njo lahko osvežiš, obnoviš, opozoriš nase oziroma poudariš svoje glasbeno ime na sceni. Tej kompilaciji je sledil koncertni album z lanskega dela trenutne turneje na kateri igramo celoten album Misplaced Childhood z naslovom "Return to Childhood"!"

Aleš: "Trenutne aktivnosti, poleg turneje?"
Fish: "Moja glavna skrb trenutno v zvezi s tem je ta, da moram skrbeti za svoj asparagus doma v svojem vrtu."

Aleš: "Nekoč si bil tudi gozdar?"
Fish: "Da. Rad imam vrtove, doma imam velik vrt, za katerega skrbim popolnoma sam. Trenutno me skrbi ali se bo asparagus lepo razvil iz semen, ki sem jih posadil preden smo odrinili na tole turnejo."

Aleš: "Torej si velik ljubitelj narave?"
Fish: "Aha. Ko sem se vrnil z zadnje turneje je bila situacija podobna. Posadil sem sadike in semena in ko sem se vrnil s turneje je prav vse na vrtu popolnoma propadlo. Bil sem razočaran in zato me trenutno zelo skrbi, kaj se dogaja z mojimi sadikami."

Aleš: "Si zadovoljen s turnejo?"
Fish: "Turneja poteka odlično in zelo sem zadovoljen z njo. Vsak koncert je napolnjen z ljudmi in mnogo je takšnih, ki moje solo kariere pravzaprav niti ne poznajo dobro, a prihajajo izključno na moje koncerte z namenom, da slišijo v živo Misplaced Childhood. Trenutna turneja je resnično uspešna. In zelo rad bi imel možnost, da bi odigrali kakšen koncert tudi v Sloveniji. V primeru kot je moj, da posedujem tako velik album kot je Misplaced Childhood, bi bilo naravnost sramotno, da bi ga kar ignoriral. Takšne stvari, kot je preigravanje tega albuma na koncertih, so pomembne, da jih počneš, saj ti pomagajo obnavljati samega sebe kot glasbenika!"

Aleš: "Kakšne so razlike med igranjem Misplaced Childhood v času, ko si bil z Marillion in med tvojo današnjo interpretacijo tega albuma?"
Fish: "Moja trenutna skupina nosi nekoliko ostrejši zvok v interpretaciji albuma v živo, prav tako pa se je v teh dvajsetih letih, odkar je ta album izšel, moj glas precej spremenil. Prav tako se je spremenil moj vokalni pristop interpretacije Misplaced Childhood."

Aleš: "Kaj pa so rekli ostali člani Marillion na tvojo odločitev da igraš Misplaced Childhood v živo?"
Fish: "Oni se s tem prav nič ne obremenjujejo. Moja odločitev za njih ni noben problem, saj njim albuma ne bo treba igrati v živo, ne? No, šalo na stran. Vsi smo avtorji tega albuma in vsi služimo z njegovim imenom, kadarkoli se predvaja na radijskih postajah, ali v obliki kakršnekoli druge promocije. Mark Kelly in Steve Rothery sta npr. pred kratkim darovala nekaj denarja za dobrodelne namene iz zaslužka od te plošče. Misplaced Chidlhood je še vedno album oziroma nekaj, kar nas nekako vseskozi povezuje skupaj, pa čeprav ne igram več z njimi v Marillion."

Aleš: "Še kaj vidiš stare kamerade?"
Fish: "Vsekakor smo še vedno veliki prijatelji! Npr. Mark Kelly je obiskal pred dvema tednoma enega od mojih koncertov trenutne turneje. Bila je za oba posebne vrste izkušnje, ko sva se pogovarjala po koncertu."

Aleš: "Kaj praviš na pretekle dni z Marillion oziroma na pečat, ki si ga pustil v osemdesetih?"
Fish: "Ne mislim mnogo o njih. Imeli smo se lepo, igrali smo lepe pesmi. Pred kratkim je bil Misplaced Childhood izglasovan na 82. mesto najboljših albumov vseh časov na tleh Velike Britanije. Zanima me bolj kaj se dogaja sedaj in kaj se bo zgodilo jutri, preteklost sem nekako pustil za seboj, čeprav se je lepo spominjati na čase z Marillion."

Aleš: "No pa vseeno. Kaj je botrovalo tvoji odločitvi za samostojno kariero?"
Fish: "Veš glasbeni biznis je zajebana zadeva. Ogromno in absolutno preveč ljudi je v tem poslu, ki so postavljeni na pozicijo med album in trgovino, ali da ti rečem drugače, na pozicijo med skupino in oboževalce. Vsi bi ti bi radi zaslužili. Za vsako majhno uslugo, ki jo ponujajo. Danes imam pod kontrolo svoje življenje in vse urejam sam. Pregled imam tudi nad marketingom in promoviranjem svojih albumov in nad tem kam se pretaka moj denar, ki ga služim kot samostojni glasbenik. In kar je najpomembnejše. Želel sem si pristnega stika z ljudmi. Preprostega stika z ljudmi, ki poslušajo mojo glasbo in ki me morda poznajo celo bolje kot se poznam sam. Želel sem se spoznati z njimi. Največ mi pomeni, ko lahko takole kramljam z ljudmi kot ste npr. sedaj tukaj vi štirje in se učim od ljudi. Počutim se prerojen in popolnoma nov človek. Zase lahko rečem, da sem zadovoljen s svojim življenjem. Če ne bi bilo moje odločitve, da zapustim Marillion, se mi nocoj tukaj prav gotovo ne bi srečali in imeli možnost spoznati."

Aleš: "V osemdesetih so bili Marillion superskupina!"
Fish: "V osemdesetih smo bili zvezde, bili smo bogovi, bili smo nedotakljivi. In tako smo se tudi obnašali do oboževalcev. Živel sem razvratno življenje in nisem se menil za nikogar, niti za sebe. Nezdravo življenje me je dobesedno uničevalo in od takšnega načina življenja sem se začel dušiti. Čutil sem da bom propadel. Izgubljal sem samega sebe. Edina pot iz tega brezna je bila ta, da zapustim to nezadržno agonijo moje osebnosti za seboj, da zapustim Marillion.

Bojan: "Ali si kdaj premišljeval o tem, da bi napisal drugi del "Misplaced Childhood"?"
Fish: "Ne. Misplaced Childhood je celovit album z jasnima začetkom in koncem."

Bojan: "Torej ni kot Star Wars?"
Fish: "Hehehe,.. Brez skrbi. Ni!"

Aleš: "Kako sodeluješ s svojo trenutno spremljevalno skupino na odru?"
Fish: "Skupina resnično rada igra Misplaced Childhood. Vsi skupaj odlično sodelujemo. Veš, včasih je potrebno pogledati malo nazaj, da se lahko premakneš naprej. Enostavno narediš korak nazaj, da potem lažje napraviš dva naprej in resnično me zanima kako bo ta trenutna odločitev o preigravanju Msiplaced Childohood vplivala na skupino v prihodnje in v kako bomo vsi skupaj razpoloženi ob koncu leta, kako bo to vplivalo na moj navdih in na skladanje novega materiala za nov studijski album."

Aleš: "Kaj pa po turneji? Kakšni so načrti?"
Fish: "Ne vem še natanko kakšni so načrti. Ali bom snemal film, ali bom 2 meseca popolnoma prost in počival ter si privoščil počitnice, se posvečal hčerki. Poleti oziroma julija in avgusta nastopam na nekaj "open air" festivalih. Kasneje se bomo vrnili nazaj na turnejo. V presledkih. Oktober, november in december bodo znova koncertno obarvani. Vmes bomo naredili krajše pavze. Ne vem še kako bo. A ko bomo jeseni na turneji, bo moja skupina morala biti pripravljena na skladanje novega materiala. Med jesensko turnejo bomo naredili 14 dni pavze in skupina bo prišla k meni domov in skušali bomo s skladanjem, pisanjem in snemanjem novega materiala. Rad bi, da bi bil novi studijski album končan do marca prihodnjega leta. Vendar kot pravim, ne morem še trditi z gotovostjo kaj bo. Rad bi da novi album ne bo le sledil "formuli", pač pa da bo zvenel sveže in drugače. Sicer vse skupaj nima smisla. Od sebe moraš dati izdelek, ki je kvaliteten, ki je drugačen, ki ima jasno prepoznavno vizijo in ki je stalna nadgradnja minulega dela."

Aleš: "Gre torej za konstanten razvoj tvojega glasbenega duha, tvoje lastne biti?"
Fish: "Veš, zato tudi ne poslušam glasbe drugih, ker ne dojemajo glasbe tako kot jaz. Vsakdo dojema glasbo po svoje."

Aleš: "Vedno si bil odličen interpretator in nastopal si v nekaj filmih, kaj se dogaja s tem?"
Fish: "Rad igram. V tem uživam. Snemati bi moral v Sloveniji!"

Aleš: "Ups!!???"
Fish: "Resnično. Pripravljena sta bila dva filma, vendar pa trenutno nimam časa za to!"

Aleš: "Zakaj ne?"
Fish: "Pravzaprav ne bi bil to nikakršen problem, da bi snemal filme, vendar pa preprosto trenutno ne zmorem. Sem samski starš in moram skrbeti za 15 letno hčer."

Aleš: "Aha, mi je jasno. Dekleta v teh letih postanejo lahko prava nočna mora!"
Fish: "Velikokrat se ne vidiva tudi po tri tedne skupaj. In ravno včeraj sem imel grozljiv starševski dan. Doma se je nekaj nepričakovanega in skrajno neprijetnega pripetilo in bil sem ves čas na nogah glede moje hčerke, prav tako moja mati in oče, ki skrbita zanjo, ko sem takole z doma. Tako moram biti veliko časa tudi doma."

Aleš: "Omenil si Slovenijo?"
Fish: "V Sloveniji bi moral snemati skupaj z Benom Kingsleyem in Colin Frith. Tri tedne bi moral sodelovati pri snemanju tega filma in resnično mi je bil všeč scenarij za ta film. Žal pa so se datumi prekrivali z datumi turneje, ki so bili že "bookirani" pred tem. Za igranje v filmih me pokličejo mesec ali šest tednov pred začetkom snemanja, koncertna turneja pa mora biti potrjena najmanj tri mesece preden se prične! Termin za snemanje je tako nesrečno sovpadal s termini koncertne turneje."

Aleš: "Torej Fish kot igralec, je v tem še tvoja prihodnost?"
Fish: "Seveda. Trenutno sem v dogovoru za snemanje filma v tem poletju za neko reč, ki naj bi se predvajala seveda kasneje tudi na TV, upam da bom lahko to uspešno spravil skozi, vsaj kar se tiče časovne stiske. Igranje je zame velik izziv in to veščino bi rad v prihodnosti nadgradil. Pravzaprav je igranje podaljšek tistega kar počnem na koncertnih nastopih. Kar se naučim pred kamero lahko potem učinkovito prenesem na svojo odrsko igro med koncertnimi nastopi. Moji nastopi na koncertih se prav s tem izboljšujejo ves čas."

Aleš: "Kaj te privlači trenutno najbolj na "trendovski" pop sceni in kako jo dojemaš?
Fish: "Pravzaprav nič ne spremljam. Vsekakor poslušam sem in tja kako novotarijo, a nič posebnega. Glede novih stvari se nekako prepuščam glasbenem izboru, ki ga ima hčer. Ona mi na primer doma zavrti Foo Fighters in mnogo novih skupin, katerih imen si niti ne uspem zapomniti. Ona ima mnogo novih zadevščin posnetihi. Recimo le po dve skladbi vsake skupine. In potem to skupaj poslušava. Današnji problem je ker se vse premika proti favoriziranju posnetkov skladb, kot so mp3-ji, medtem ko se ljudje vse manj fokusirajo na albume kot celoto. S tem pravzaprav veliko zamujajo in to je ogromna škoda. Poslušati le določeno pesem z nekega albuma, je kot bi bral le določeno poglavje knjige, ostale pa bi izpustil."

Aleš: "Naredil si odlične solo albume. Npr. na albumu "Raingods With Zippos" je dolga istoimenska epska skladba, ki med tvojimi deli nekako še posebej izstopa?"
Fish: "Uživam v tem. Enostavno, ko začutiš nekakšen "klik" in klik postane ideja… Veš, ta ideja enostavno raste in raste ter se razvija in ko jo pogledaš na koncu oziroma, ko primerjaš prvotno idejo in končno stvaritev, to vselej pozitivno preseneča. Vsekakor nekatere ideje enostavno niso dovolj dobre za na koncertni oder, čeprav sicer studijsko odlično zvenijo. Na to pesem, ki jo omenjaš, sem zelo ponosen in ljubiteljem moje glasbe je ta pesem zelo všeč, zato sem jo tudi vključil na aktualno dvojno "best of" kompilacijo "Bouillabaise"!"

Aleš: "Kaj lahko pričakujemo od novega albuma?"
Fish: "To resnično še ne vem. Zato sem na turneji, tu se rojevajo ideje. Solo albume jemljem zelo resno. Ne spišem zgolj nekaj odlični skladb in ob tem ne zapolnim preostanka albuma s tako imenovanimi "filler" skladbami. Album mora izgledati kot album. Imeti mora rdečo nit od začetka do konca in na njem ne sme biti kiksov."

Aleš: "Rekel si da bo marca novi album že končan? Stvari potekajo zate zelo hitro!"
Fish: "Veš ideje že imam. A pojma nimam kaj se bo z njimi zgodilo. Imam možnost sodelovanja z mnogimi odličnimi glasbeniki in to priložnost bi rad popolnoma izkoristil. Tako ne vem točno kam še plovem v tem trenutku in tako ne vem katere od teh ljudi bom prosil za sodelovanje pri ustvarjanju novega studijskega albuma. Stvar pa je zelo povezana z mojim vrtom. Ko bom doma sadil semena, flancal solato, krompir, veš takrat sem v miru, sam s seboj in takrat prihaja inspiracija, takrat se rojevajo ideje."

Aleš: "V tem je moč razbrati da nadvse ljubiš spontanost."
Fish: "Absolutno."

Aleš: "Kaj nam lahko napoveš za tvoj nocojšnji koncert v Augsburgu?"
Fish: "Pridite in uživajte na partyju!"

Kaj se je dogajalo po našem slovesu, je strnjeno nadvse podrobno v koncertni reportaži, pa vseeno. Usoda tega dne je hotela, da se s tem veličastnim gospodom pobliže spoznamo. Tako je prihlačal za nami, ko smo po intervjuju že zapustili dvorano, nas dohitel na križišču pred dvorano Spectrum in skupaj z njim smo odrinili na "belo" nemško pivo. Bil je nepozaben dan in temu je vsekakor sledil nepozaben koncertni večer.