Brez rezerv lahko rečem, da je v Sloveniji s prihodom skupine Dead Dildo Drome, kranjskogorske zasedbe z jeklenim parom jajc in glasno besnečo dušo, v naših logih zavel prepotreben svež veter. Komaj dve leti in pol po prvi združitvi kreativnih moči ter od trenutka, ko so glave staknili člani zasedb Godscard, Language Of Thought Hypothesis in Leaf Fat, je napočil čas, ko se najavlja zvočni desant na čute. Trojni D je zasedba, ki se je kalila na odrih in z živo močjo dušnega orkana klesala svoj robati izraz, izpod plasti pa se je izoblikovalo srce, ki poleg hrupa prezentira veliko groovea, predvsem pa sočnega žmohta, ki ga slovenski kraji potrebujejo. Cowboys From Kredar'tza je plošča, ki so jo napovedovali že nekaj časa, tik pred krstno proslavo, uvodnim koncertom, ki odpira in piše novo poglavje v zgodovini mlade, a prekleto vitalne in udarne zasedbe sem pred ljubljansko Galo po tonski probi ujel člane zasedbe in ker fantje nič ne skrivajo ter ne nastopajo s figami v žepih, je beseda dala besedo, o ozadju debija ter o bistvu Dead Dildo Drome pa so za Rockline ekskluzivno spregovorili prav vsi.
Rockline: V Ljubljani se bo sedaj splavilo nekaj takega, kar Slovenija že dlje časa pričakuje, pa me zanima, kakšni so prvi vtisi pred tem krstnim dejanjem in pred, končno, izidom vašega polnokrvnega celovečerca?
Andy: Zdi se mi, da smo prišli končno v fazo, va kateri smo popolnoma sigurni v to, kar počnemo, posledica tega pa je tudi album Cowboys From Kredar'tza. Danes je prelomen trenutek in nocojšnji koncert je poglavje, s katerim začenjamo uradno promocijo albuma in tako bo publiki dano na pokušino slišati celoten album – brez izpuščanj ali nepotrebnega prikrojevanja. Občutki so super!
Rockline: Od prvih trenutkov, ko si mi na Metalcampu leta 2007, Šero, napovedal, da se rojeva nekaj novega in da bo Slovenija dobila svojo različico Lamb Of God. Dead Dildo Drome ste naredili odtlej popolnoma svoj, sebi lasten korak v svoji smeri, pa me zanima tvoje zadovoljstvo in zadovoljstvo celotne ekipe z zvokom in kako se je DDD v teh parih letih sprofiliral?
Šero: Prav to je to! Začeli smo z raznimi Lamb Of God in, ne vem, v želji po več smo se evolucijsko razvijali, če se strinjate, fantje? Po LOG obdobju nam tudi to ni več zadoščalo in smo hoteli podzavestno uiti pred vsakršnimi okviri in šablonami. Tako smo začeli snemati plato in Daco lahko potrdi, da nam je uspelo prerasti v nekaj samoniklega, razpoznavnega in svojega.
Rockline: Dead Dildo Drome ste najprej koncertni bend, pa me zanima, kako ujeti to živo energijo na digitalnem nosilcu? Kakšni so bili porodni krči, s katerimi si se moral ti, Daco, kot glavni producent plošče tudi spopasti?
Daco: Zaradi vsega tega sem tudi že domala zbolel, tako da ... Prav poseben občutek je, ko imaš na voljo nadzorovano okolje in si lahko za vsako stvar vzameš potreben čas, sam pa imam itak vedno občutek, kot da bi bil na špilu. Morebiti se čudno sliši, ampak pred očmi imam vedno vizijo nas, ko igramo in to je bilo vodilo snemanja. Ko imaš pred seboj MP3, ki je ne vem kolikokrat skompresiran, je občutje, filing, v prvem planu. Res mi sede delati s fanti in tudi zato je delo popolnoma enostavno in naravno. Če stvari klapajo, se to tudi na plati pozna, ker človek z veseljem da v celoto samega sebe notri in ni vse posneto samo zaradi posnetka samega in samo zato, da imaš kaj pokazat.
Šero: Ni več povprečnosti, kot je bilo to včasih, ko si snemal demote s kakšnim izmed bendom in je bil demo sam sebi namen, v celoti pa ni bilo vse skupaj ničemur podobno. Danes je prvič tako, da lahko rečem, da je vse skupaj res na nivoju, predvsem pa je pomembno dejstvo, da veliko igramo in da je to tisto, kar dela in kleše Dead Dildo Drome. Teh 60 špilov na leto je naša časovnica nadgrajevanja in oblikovanja!
Andy: Vsi smo bili v preteklosti že po bendih, kar niti ni tako apriori pomembno. Marsikdo bo presenečen, da je album prišel tako pozno, a vsi menimo, da je za vse potreben čas in bend enostavno mora dozoret, ne pa da bend odigra deset koncertov in se že vržejo v snemanje plate, kar je absurdno. Če bi bilo po moje, bi odigrali še 50 koncertov preden bi se vrgli v studijsko delo.
Šero: Sam bi rekel, da bi bilo bolje 70 koncertov ...
Andy: Bend mora na odru najprej dozoret, dat za sabo juvenilne porodne krče in poiskati svoj izraz, osebnost ter »žmoht«, da je glasba koherentna in da tudi na plošči izpade nekaj podobnega temu, kar bend prezentira na odru. To je tako moje mnenje kot mnenje celotnega benda. Mislim, da smo se v preteklih bendih, lahko sicer govorim v svojem imenu, v preteklosti nemalokrat sami konkretno nategnili. Studijo je le en indikator tega, da se izkaže koliko si pripravljen na nadaljnje korake, mi pa smo letos začutili, da je trenutek pravi za studio in s koncerti smo dali ljudem degustirati srž tega, za kar se v DDD v bistvu gre. Če bi s takim izdelkom prišli na plano po petih koncertih, ne bi bilo ljudem čisto nič jasno. Morali smo na odru prezentirat idejo, da se je vse skupaj skristaliziralo in utrnilo ter kot kontroliran plaz šlo v smeri, v kateri smo mi vse skupaj lahko primerno kanalizirali.
Rockline: Cowboys From Kredar'tza je že skoraj tu in sedaj odštevamo tiste zadnje trenutke do dneva D. Kaj bo narod fasal? En velik masten dildo, če sem lahko malce obscen in neposreden?
Šero: Absolutno dildota, saj je to tisto, kar narodu sede, ne? Namesto naravnega hočejo ljudje nekaj umetnega in to bodo fasali! Fasal bodo dildo s Krederce – ta prav slovenski dildo! (smeh)
Rockline: Dildo bi lahko nakazoval na generiko, a te pri vas ni zaseslediti. Vi ste organski bend in dihate s tem. Pa preidimo na studijsko delo, ki je glavni pereči problem izbire slehernega benda, ki se odpravi snemat ploščo. Kje ste se vi odločili posneti ploščo?
Daco: Pri meni doma. Vse sem si spedenal tako, da, ne bom rekel, da je kmečko, je pa všečno in domače. Izgleda tako, kot bi prišel v atelje od mojega dekleta – ves čas nas motijo psi in se motajo pod nogami, mi pa motimo njih. Mačke skačejo poglavah, tako je vzdušje ravno pravo – nimaš neke sterilnosti in delovnih urnikov ali razporedov. Midva z Robijem (Šerotom op.p.) se stalno zajebavavain potem delava. Govorim o njem zato, ker sva zadnje čase konstantno skupaj in veliko delava.
Šero: Daco ima dober vpogled za celotno globalno sliko in prostor si je vrhunsko uredil, atko smo si rekli, zakaj bi šli nekam, kjer bi se počutili tuje, poleg vsega pa plačevali nekoga zunanjega, ki bi na koncu naredil stvar slabše, kot bi to lahko sami ustvarili.
Daco: Sam sem res od prvega dne dalje v tem bendu in imam najjasnejšo predstavo o tem, kako naj bi celotna zvočna slika benda na koncu izgledala – pa če gre za izbiro efektov ali pa za to, da začutim, kako bi moral Robi nekaj narest, kar je tudi poroštvo za to, da je končni rezultat nekaj organskega in ne generičnega ali izumetničenega. Plasti lažje zlagam eno na drugo sam, kot da bi nek zunanji faktor v zvok albuma vnašal nekaj, kar mi nismo.
Rockline: Probelm tovrstnega snemanja je, da se vsaka zvočna sled polira do maksimuma, nato pa se vse skupaj vlije v isto skledo. Kako ste dosegli to, da je končni produkt nekaj takega, kar ni sintetično, ampak dejansko premore živo dušo? Ste se morali odpovedati zaradi tega kakšnemu komadu ali je bilo snemanje dejansko namenjeno dokumentiranju prav vsega, kar ste doslej ustvarili?
Daco: Dejstvo je, da zelo hitro pišemo nove komade in potem je prišlo do tega, da smo morali delati selekcijo. Vmes je bil tudi en komad, ki mi je zelo pri srcu, a enostavno še ni dozorel do te stopnje, da bi bil že tokrat pravi trenutek za žetev ter studijsko ovekovečenje. Nismo naklonjeni posiljevanju stvari. Po dveh letih dela smo sklenili narediti pretres in izbrali vso tisto smetano, ki je bila pripravljena na snemanje. Ko ti gre nek komad na k..., potem veš, da je komad dober in zrel.
Rockline: Kaj pa zgodba samega imena plošče. Cowboys From Kredar'tza prekleto asociara na Pantero ...
Šero: Saj to je bila osnovna ideja! Nisem hotel, da bi bilo to na prvo žogo, pa obenem tudi sem. Naj si ljudje mislijo, da gre za našo interpretacijo, za album Cowboys From Heaven ali nebeški antipod, mi pa smo Cowboys From Kredar'tza, kar se mi zdi, da nas sedaj najbolje opisuje!
Rockline: Namiguješ na to, da je Kredarca sinonim za Panterin ali pa Dantejev Pekel?
Šero: Na nek način ja, kar kaže tudi naslovnica, saj je nekaj zloveščega nad Triglavom in to izpostavimo tudi oblikovno.
Rockline: Kaj pa globje sporočilo, ki ste ga postavili v prvi plan – ni potrebno preveč izpostavljat, da so ti recesijski časi sivine v naš podalpski košček raja vnesli nekaj svinčeno težkega ... Kako to rezultira na sami mentalni evoluciji benda?
Šero: Mislim, da bo šel bend sočasno naprej z mano in s tokom časa. Ljudje sicer nimajo pojma kaj pojem, a sem glede samega sporočila zelo pozitiven, kar loči delo v DDD od mojega predhodnega dela v Leaf Fat. Pozitivno sem naravnan v prihodnost, ki mogoče ni najbolj svetla, moje stališče glede tega pa jasno nakažeta skladbi I Hail Satan in Harmony.
Rockline: Pa bodo ljudem dana na plošči v prebiranje besedila?
Šero: Ne cela in to je poanta! Grafična podoba bo podobna temu, kar je v preteklosti na platah delal tudi prej omenjeni Phil Anselmo – na branje bodo dani izseki. Vse tisto, kar je najpomembnejše, bo dano na branje!
Rockline: Plata je torej domala tu. Bend je v izdelek vložil ves svoj čas, energijo, denar – čas je nenazadnje tudi denar. Kako bo s samo promocijo naprej? Ti si mi, Andy, že v preteklih srečanjih nakazal, da se vam nekaj lepega in sočnega kaže tudi izven meja našega kurnika – lahko poveš kaj več v zvezi s tem?
Andy: Realni smo! Veliko smo igrali v tujini in vemo, kako stvari zunaj meja naše domovine potekajo, tako so vsa naša pričakovanja realna, ampak prav zavoljo tega realizma smo doslej dobili vedno več, kot smo mislili, da bomo. Na podlagi tega počakajmo album, sodeč po planu za pol leta naprej pa se vse dogaja bistveno bolj tekoče in bolje kot v preteklosti in tudi prvi odzivi so bistveno boljši ter bolj pozitivn kot sem to sam v neki uvodni fazi pričakoval. Plošča bo izšla v celotni Evropi, pa tudi na Hrvaškem, sami pa hočemo čimveč igrat!
Šero: Pa iti v Dalmacijo ...
Andy: In to delamo že s krajšo evropsko turnejo decembra, če lahko temu tako pravim, 2013 pa se bo vse le stopnjevalo. Slovenije ne bomo zapostavljali, ker je naša valilnica in naša domovina. Radi igramo povsod, kjer je klubi in kjer imajo primerno ozvočenje – tam nas najdete – vseeno pa nam domači logi postajajo pretesni. Situacija je takšna, da se klubi bolj zapirajo kot odpirajo. Po eni strani bi radi igrali več, a se vrata za nam podobne bende in za nas precej zapirajo, tako smo prisiljeni misliti vnaprej in širše.
Rockline: Kaj pa založba? Se kaj odpira v tej smeri, da boste lahko tudi prek založbe naprej rasli in se razvijali?
Andy: Založba za bend, kot smo mi, je v tej fazi še relativno nepomemben faktor, ker mi smo bend, ki si mora še izgraditi osnovni renome, da lahko prednjačiš in zagovarjaš svoj status. Smo že skoraj tam, nismo pa še povsem na cilju ...
Šero: Ni benza ...
Andy: We're almost there. Problem tega benda, ki to tudi ni, saj bi marsikdo dal vse, da bi bil na našem mestu, je, da se nam vse odvija nenormalno hitro. Koncertov je veliko, pa čeprav v samem štartu na to nismo bili še najbolj pripravljeni, nato pa so se zvrstili podporni koncerti za večje bende, festivali ... Po navadi potrebuje zasedba pet let, da lahko otvori koncert veljakov, kot so Soulfly. Nam je to uspelo bistveno prej ...
Rockline: In v tem elementu ste jih suvereno povozili, ni kaj! Črtic na zidu dosežkov torej ne manjka. Danes boste torej začeli otvoritveno sezono lova na nove pare ušes poslušalcev. Kdaj bo pa končni prihod na cilj ter končno izid plošče za rajo?
Daco: Če bo vse po sreči – nekaj takega smo se pogovarjali že v preteklosti in nehvaležno smo si zastavili preveč ambiciozen načrt, ki ga nismo mogli doseči – upam, da do konca novembra ali v začetku decembra. Bistvo je, da bomo na dan D mi zadovoljni s končnim produktom, za drugo pa nam ni mar ...
Andy: Poanta današnjega koncerta ni release show, temveč le napovedujemo uradno – Kredar'tza je tu!
Rockline: Kredarca bo zgrmela na Metelkovo. Kaj pa kakšne zaključne misli, s katero lahko kronamo nocojšni pogovor?
Daco: Zelo sem vesel, da smo prišli do trenutka, ko smo pred tem, da bomo izdali naš prvenec in da smo spet na koncertih. Back to the roots! Smo zelo pridni in naši sadovi bodo kmalu tu, tako sem res iskreno srčno vesel in komaj čakam leto 2013, ko bomo vse skupaj lahko še nadgradili in storili za naš uspeh še veliko več!
Andy: Kredarca je tu in tudi oblačila vam ne bodo več pomagala!
Šero: Najlažje pa je sledit ter volit laburiste!
Žiga: Mi radi igramo v živo, tako lahko prekleto stavite na to, da bomo iz koncerta v koncert le boljši! Spremljajte nas!
Enej: Pri meni gre bolj počasi, ker sem bobnar in ne govorec! (smeh) Sam pravim, da bo vse skupaj dobro!
Rockline: Hvala za pogovor in naj ga Dildo seka ne polno še veliko let vnaprej!
Andy: Hvala tebi!
na vrh