David Readman je vrhunski angleški vokalist z nemškim potnim listom. Od leta 1994 dalje poje pri imenitnih in cenjenih nemških melodičnih hard rockerjih Pink Cream 69, ki prihajajo iz mesta Karlsruhe. V skupino je prišel potem, ko je originalni Pink Cream 69 pevec Andi Deris dobil delo pri razvpitih power metalcih Helloween. V zakulisju solnograškega kluba Rockhouse je v debatnem krožku z RockLine prisostvovala kar cela skupina, glavna beseda pa je pripadla Davidu.
RockLine: Kako si zadovoljen s potekom trenutne turneje, kako je prišlo do tega, da ste se odpravili na skupno turnejo prav s Pretty Maids?
David: Turneja se za nas fantastično odvija. Vse gre gladko. Zelo smo zadovoljni. Od nekdaj smo si želeli nastopati s Pretty Maids. Verjeli smo, da bi to bila lahko ubijalska kombinacija in zelo dober koncertni paket. Nasploh za oboževalce obeh skupin. Ideja je stara, a se ni realizirala. Do letošnjega leta. Hvala bogu smo tudi to dočakali! Če sem iskren, je občinstvo na trenutni turneji resnično sfokusirano na skladbe, ki jih izvajamo in odlično sodeluje na koncertih. Četudi večina v prvi vrsti pride na koncerte Pretty Maids, očitno zelo dobro poznajo tudi glasbo Pink Cream 69. To se odraža tudi na prodaji naših uradnih spominkov! Ljudje na tej turneji kupijo veliko naših majic. Tudi naš ekipni duh funkcionira na visokem nivoju in smo odlična kompanija. Kot pravim. Za zdaj gre vse tako, kot smo si zamislili. Celo nad pričakovanji.
RockLine: Veljaš za zelo zaposlenega glasbenika. Sodeluješ tudi pri Voodoo Circle, pred nekaj leti si izdal svoj samostojni studijski album, gostoval si na samostojnem studijskem albumu švedskega kitarista Magnusa Karlssona, in tako dalje. Kako uspevaš izpeljati vse te cilje hkrati?
David: Če sem povsem odkrit,... Vse to kar se sliši veliko, v resnici ne izgleda tako veliko. Deluje, kot da se dogaja cel kup stvari hkrati. A temu ni tako. Pošteno povedano, sem posnel zadnja albuma za Voodoo Circle in Pink Cream 69 pravzaprav istočasno. Svoje vokale sem posnel v svojem studiu v lanskem poletju. To pomeni skupaj 28 skladb. V svojem studiu. Kar pomeni, da lahko snemam takrat, ko se mi zahoče. Ni mi treba potovati do nekega studia in čakati, da mi nekdo namigne: »Hej David! Studio je sedaj prost, lahko greš snemat!« Tako pa imam nad temi stvarmi absolutno kontrolo in tako tudi sam najlažje funkcioniram. Lahko snemam kadarkoli. Ko sem razpoložen, seveda. Bodisi ponoči, zjutraj,… Pri tem ni omejevanja. Najti čas za Magnusa Karlssona zato ni bil prav noben problem, saj sem opravil s skladbami za Voodo Circle in Pink Cream 69 album zelo hitro.
RockLine: Po vseh letih izkušenj, ki jih imaš za seboj, je nemara sledeče vprašanje odveč, pa vendar. Ali še prisluhneš kdaj sugestijam članov skupine Pink Cream 69, ali pa kakega drugega benda s katerim sodeluješ v zvezi s tem, kako odpeti kakšno stvar?
David: Malo že. Vsekakor. Vendar malo. Ko snemam, se zelo redko pripeti, da me kdo obišče v studiu. Danes vse poteka po internetu. Po elektronskih sporočilih. Seveda je navadno tisti, ki predlaga, ki sugerira, naš basist Dennis Ward, ki napiše poezijo in potem pride z različnimi predlogi, kako se lotiti kakšne skladbe. Melodije zanjo in tako dalje. Vsekakor pa poteka med nami komunikacija glede usmeritve, ki jo bo v glasbenem smislu zavzel studijski album, ki ga ustvarjamo. Veliko je komunikacije tudi glede trenutnih navdihov, veliko debat o pevcih, zlasti tistih, ki so se s preteklimi deli vpisali na najbolj vidna mesta rock glasbe, ali raje rečem rock 'n' rolla.
RockLine: Kako skrbiš za formo svojega vokala?
David: Ne pijem alkohola, ne jemljem drog in ne kadim. Zelo preprosto. In veliko spim. Na turnejah mislim. In še nekaj je. Moraš biti čvrst, da zdržiš. Ne smeš biti omahljivec in ne smeš dvomiti vase.
RockLine: Biff Byford mi je nekoč na podobno vprašanje odvrnil, da recimo ne daje na turnejah mnogo intervjujev… nemara je s tem namignil, naj se vendar spokam ven iz njegovega »Nightlinerja«…
David: Ha ha ha... Prav! Odslej se bom trudil odgovarjati zelo potiho na vsa vajina nadaljnja vprašanja.
RockLine: Pink Cream 69 ste v letošnjem februarju izdali novi studijski album z naslovom »Ceremonial«. Kako to, da ste potrebovali debelih šest let, ki so pretekla od izdaje predhodnika »In10sity« (2007)?
David: Vseeno nismo potrebovali celih šest let, da ga posnamemo. Najprej se pogovarjaš z ljudmi kake pol leta le o tem, da boš snemal z njimi nov album. Veliko skladb, na katerih smo delali za novi album, je izvorno nastalih pred več kot desetimi leti. Pišemo vsi. Dennis piše, Alfred (Alfred Kofler, kitara Pink Cream 69, op.p.) piše, jaz pišem. Vsi skladamo in potem vržemo skupaj ta material. Potem poteka diskusija o tem, katere skladbe bomo izbrali za album. Kot pravim. Nekatere skladbe so povsem svežega nastanka, druge pa lahko stare več kot 10 let. Pri kakšnih starih skladbah navadno priredimo aranžmaje, to pomeni da jih malo preuredimo ali posodobimo, da potem skladba še bolj učinkovito vžge.
RockLine: Kako nastanejo vaše skladbe? Je najprej besedilo, ali prva melodija?
David: Sam nikoli nimam pripravljenih besedil v naprej. Vedno je prva melodija. Sam izvor glasbe temelji v prvi vrsti na melodiji. Že s samim glasom lahko oblikuješ melodijo. Lahko dobiš resnično prekrasno melodično linijo. Besedila pa morajo to melodijo čutiti. Morajo ji slediti. Slediti razvoju te melodije. Besede je treba zelo previdno položiti v verze. Nekatere besede lahko povzročajo preglavice in so nerodne pri optimiziranju melodičnih linij. Navadno pa se zgodi tako, da najde prvi prave besede v poeziji pri nas ravno Dennis. Jaz sem potem samo zadolžen, da reč posnamem s svojim vokalom. Če bi me ostali čakali, da spišem sam poezijo, verze, potem bi še dlje čakali na album ha, ha, ha,...
RockLine: Nedavno tega ste zamenjali bobnarja. Vaše vrste je zapustil ustanovni član Kosta Zafiriou. Kako se je to zgodilo in kako ste prebrodili to preizkušnjo?
David: Odločitev je podal seveda Kosta. Preprosto. Veliko stvari je opravljal hrkati, zato se ni mogel več popolnoma osredotočati na Pink Cream 69. Trenutno ima tudi veliko obvez do svoje družine. Dali smo mu popolno svobodo pri odločitvi. Ob delovanju v Pink Cream 69 je pričel bobnati tudi za Unisonic, na bobnih je pomagal tudi Švicarjem Krokus, deloval je tudi kot Helloween menedžer. Vseh stvari hkrati ni več obvladoval dovolj dobro. Tako smo pravzaprav pristopili do Kostinega tehnika za bobne, Chrisa Schmidta. Mož na mestu. V trenutku je lahko zavzel članstvo v naši ekipi. Šlo je očitno le za vprašanje časa. Chris je torej za nas odlična solucija. Poznal je vse malenkosti Kostinega bobnanja, tako da je v glasbenem smislu ta sprememba malo opazna, malo zaznavna, kar se tiče sprememb v samem glasbenem značaju skupine Pink Cream 69. Prejšnji teden smo nastopali v nemškem Ludwigsburgu. In v občinstvu se je nahajal tudi Kosta. Prišel nas je gledat. Vsekakor mu Pink Cream 69 še vedno veliko pomenijo. In vedno bo tako ostalo.
RockLine: Koliko skladb pripravite, preden se prične snemanje albuma?
David: Pripravljenih imamo med 30 in 40 skladb. Te skladbe niso do konca izpiljene. Gre za osnutke. Melodična linija do prvega refrena. To je to. Določene osnutke lahko zalepimo v jedro izbrane kompozicije in tako dalje. Variacij je vse polno. Tu ni določenih omejevanj. Poglavitni cilj je izbrati ustrezne rešitve za doseganje takšne vodilne melodije, ki bo zagotovo vžgala.
RockLine: Kako pišeš skladbe? Spremljaš vokal s klavirjem, ali kitaro?
David: Pri tem uporabljam kitaro. Izjema so balade. Pri teh uporabljam klavir.
RockLine: Aha, čas je, da zaključimo. Mečejo nas ven. David, hvala za tvoj čas, želiva ti obilo uspeha na turneji in tudi veliko užitkov nocoj na odru tu v Salzburgu.
David: Hej! Upam, da je bilo tole okej in upam, da bosta uživala tudi vidva nocoj na koncertu. Hvala vama za podporo.
intervju vodila: Jernej Vene & Aleš Podbrežnik
prevedel in uredil: Aleš Podbrežnik
na vrh